Virtualna delavnica za vrtičkarje: Paradižniki in ostala druščina
Pred nami je že tretja virtualna delavnica, saj se tudi tokrat vrtičkarji niste mogli zbrati na vrtičkarskem območju Grba, kjer po navadi za vas potekajo brezplačne delavnice.
Delavnica je prilagojena aktualni vrtnarski sezoni in izzivom, s katerimi se srečujemo. Davor nam virtualno predstavi optimalni čas sajenja plodovk, možne načine zaščite rastlin, ki smo jih prekmalu sadili v vrt ter nekaj načinov za zaščito pred polži.
Davor bo na voljo tudi osebno za odgovore na morebitna vprašanja, in sicer v sredo, 13. maja 2020 med 8. in 9. uro.
Zainteresirani za dodatna gradiva ali informacije lahko pišete na zavod.eneja@gmail.com, kjer boste dobili tudi telefonske številke za osebni stik, če boste tako želeli.
Spodbujamo lokalno samooskrbo v mestu
V Mestni občini Ljubljana si prizadevamo za povečano stopnjo samooskrbe, saj je pridelovanje hrane na manjših površinah tudi izredno pomembna povezovalna dejavnost z močnim potencialom medgeneracijskega sodelovanja, povečevanja socialne vključenosti in dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta.
Na mestnih zemljiščih, ki jih urejamo in oddajamo za vrtičkarstvo, dovoljujemo le rabo snovi, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu. Prav tako tudi v gozdovih v mestni lasti ne uporabljamo kemičnih pesticidov. Herbicida z aktivno snovjo glifosfat ne uporabljamo več, saj smo se preusmerili v do okolja bolj prijazne načine zatiranja plevela. Uporabljamo stroj za zatiranje plevela, ki deluje na osnovi vodne pare, rastlinskih olj (kokos, palma, ogrščica) in glukoze (krompir, koruza, pšenica).
Vedno večja želja po kakovostni in zdravi hrani
Vrtičkarstvo je dejavnost, ki ima več namenov in ima tako ekonomski kakor tudi socialni potencial. Njen primarni namen je pridelovanje vrtnin za lastne potrebe, na ravni mesta pa gre za pomemben dejavnik povečevanja stopnje samooskrbe.
Pridelovanje hrane na manjših površinah je tudi izredno pomembna povezovalna dejavnost z močnim potencialom medgeneracijskega sodelovanja, povečevanja socialne vključenosti in dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta. Vse več je povpraševanja po najemu vrtička s strani ne samo mladih družin, temveč tudi celo študentov. Želja po kakovostni in zdravi hrani ter preživljanju prostega časa z vrtičkarstvom vedno hitreje prevzema tudi mladino.
Vrtiček ("gartlc") je imela vedno vsaka slovenska domačija. Navada "imeti vrtiček" je s priseljenci prišla tudi v urbana središča. Največji razmah postavljanja vrtičkov tako beležimo predvsem ob novo nastalih stanovanjskih soseskah.