Poleg priljubljenega mestnega praznika Ljubljane 9. maja – dneva miru je mestna uprava v času župana Jožeta Strgarja v Statut Mestne občine Ljubljana vpisala še 14. april – dan prve omembe Ljubljane kot mesta v pisnih virih.

Takrat so namreč v tradicijskem kodeksu proštije v  Reihcesbergu ob reki Inn našli zapisano nedatirano notico, s katero je Amilbert iz Kollnitza pri Št. Pavlu na Koroškem podaril tej proštiji posestvo, ki ga je imel v današnji Spodnji Avstriji. Med pričami te podaritve, ki jo zgodovinarji datirajo v čas med majem in oktobrom 1144, je na drugem mestu omenjen Ulrik iz Ljubljane, vojvodov brat, Odalricus de Laibach, frater ducis. Ulrik je bil iz koroške vojvodske rodbine Spanheimov in je bil brat koroškega vojvode Henrika V.
V letu 2002 pa so v Kapiteljskem arhivu v Vidmu našli pergamentni list, na katerega so dali kanoniki oglejskega kapitlja zaradi ohranjanja spomina v liturgične namene zapisati imena umrlih dobrotnikov, ki so njihovi ustanovi podarili posest. Na seznamu je kratka notica, da je 25. novembra umrl odvetnik Rudolf, ki je podaril kanonikom 20 kmetij ob Gradu Ljubljana (VII Kal. Decembris, Rodulfos advocatus obiit, qui XX mansos iuxta castrum Leibach canonicis dedit). Rudolfovo podaritev zgodovinarji datirajo v čas med letoma 1112 in 1125 in do naslednjega možnega odkritja je čas med letoma 1112 in 1125 čas najstarejše omembe Ljubljane kot mesta v pisnih virih.
Izpričano pisno izročilo naj bi meščankam in meščanom simbolno govorilo o globokih koreninah duhovne in materialne kulture tukajšnjega sedem tisočletij naseljenega prostora.

Ob letošnjem prazniku prireja Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki hrani razpoložljivo arhivsko gradivo, posebno razstavo ob izidu III. zvezka študij Vladislava Fabjančiča Ljubljanski sodniki in župani 1269-1820, ob tem pa tudi priložnostno razstavo dokumentarnih virov.
V I. zvezku, ki je izšel leta 1998, je bilo objavljeno gradivo od let 1269 do 1504, II. zvezek je izšel v letu 2003 in zajema obdobje od 1504 do 1605, III. zvezek, ki je izšel ob letošnjem prazniku, pa objavlja gradivo od let 1605 do 1650. Gre za kritično izdajo Fabjančičevega dela, dopolnjeno s številnimi dopolnitvami in poenotenjem opomb.


Služba za odnose z javnostmi MOL