V torek, 30.3.2010, je bila slavnostna seja Gasilskega društva Ljubljana - mesto ob 140. letnici njegovega delovanja in 140. letnici gasilstva v Ljubljani.

Slavnostne seje, na kateri so bila podeljena tudi priznanja zaslužnim članom, sta se udeležila tudi župan Zoran Janković, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvami ob 140. letnici delovanja Gasilskega društva Ljubljana – mesto in Robert Kus, načelnik Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo MOL.

 

Zgodovina Gasilskega društva Ljubljana - mesto

Leta 1371 je opisan prvi požar v mestu Ljubljani. Hudo je prizadel Gornji, Stari in Mestni trg. Pogorel je tudi Rotovž, v njem pa mnoge pomembne listine in arhiv. Leta 1493 je ogenj uničil predel med Šuštarskim mostom in današnjim Vodnikovim trgom. Pogoreli so Špitalska cerkev, Šenklavž in Minoritski samostan. Zgorela sta tudi škofijski in kapiteljski arhiv. V tem požaru je umrlo tudi 19 ljudi. Leta 1676 je v požaru zgorelo predmestje od Špitalskih vrat (današnje Tromostovje) vse ob Ljubljanici do jahalnice (današnja filharmonija). Pogorelo je 40 hiš, umrli pa so štirje ljudje. 24 let kasneje, 25. avgusta 1858 je pogorela Cukrarna ob Ljubljanici na Poljanah. Požar, ki je nastal zaradi nepazljivosti delavca v skladišču papirja se je razširil na vso tovarno. Gorela je teden dni. V Ljubljanico je stekel sladkorni sirup, tako da je ta tekla vsa rjava in sladka.

Prav požar v Cukrarni je mestne očete prisilil, da so se odločili urediti vse potrebno, da bo mesto varnejše pred ognjem. Mestni svetnik Ivan Guttman je zahteval, da Ljubljana uredi svojo gasilsko službo. Takrat je imela Ljubljana 7 brizgaln, 13 voz za prevoz vode, 16 lestev, 21 sekir, 14 svetilk in 9 čebrov. Na Guttmanovo zahtevo so se ta orodja shranila v 4 shrambah, tako, da se je vselej vedelo kje vzeti orodje za gašenje.

Lata 1863 se je mestno vodstvo obrnilo na slovensko telovadno društvo "Južni sokol" in na neški "Turnverein", da bi eno od njiju prevzelo "gasilski posel" v Ljubljani. Turnverein se je ponudbi odrekel, Južni sokol pa je ponudbo sprejel in obljubil, da bo delo opravljal častno (prostovoljno). Tako je župan dr. Josip Suppan leta 1867 leta sklical posvetovanje za gasilstvo vnetih meščanov in leta 1869 ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev samostojnega gasilnega društva. Pripravljalni odbor je vodil Trnovčan Fran Doberlet, imenovan tudi "oče gasilstva na slovenskem".

30. marca 1870 je bil v posebni sobi gostilne Sokol sklican ustanovni občni zbor. Na ustanovni občni zbor so povabili tudi mestne očete z županom dr. Josipom Suppanom na čelu. Ob 18 uri in 46 minut je bilo ustanovljeno gasilsko društvo pod imenom Laibacher friewilige Feuerwehr. Društvo je dobilo svoje prostore v dvoriščni stavbi na magistratu. Prvi dan je v gasilsko društvo pristopilo 27 mož.

26. junija 1870 ob 9 uri so se gasilci zbrali v veliki dvorani na magistratu. Slovesno naj bi ustanovili gasilsko društvo, izvolili svoje vodstvo in županu svečano obljubili, da bodo pošteno in požrtvovalno delali. Svečanost so prekinili trije streli z gradu - požar v središču mesta. Svoje zborovanje so gasilci prekinili, odšli ter požar v deželnem dvorcu hitro in uspešno pogasili. Nato so s svečanostjo nadaljevali. Tako niso le svečano obljubili ampak tudi dokazali da želijo skrbeti za varnost mesta in meščanov.

V noči med 14. in 15. aprilom 1895 je Ljubljano prizadel potres. Prvi potresni sunek je bil ob 23.15, ob 24 uri so gasilci rešili iz porušenih stanovanj že 10 oseb. V dneh po potresu so gasilci intenzivno sodelovali pri reševanju in odstranjevanju ruševin. Organizirani so imeli dve izpostavi, eno na kongresnem trgu in eno v Tivoliju. Potres je za nekaj časa ustavil gradnjo Mestnega doma.

Na izrednem občnem zboru 19. februarja 1899 so na pobudo župana dr. Ivana Hribarja sklenili, da se prične v gasilskem društvu poveljevati slovensko. Kot datum spremembe je bil določen 1. julij, ko bo svečano izročen namenu Mestni dom. Zapisnik tega sestanka je pisan v nemščini, naslednji z dne 11. aprila pa je prvi slovensko pisani zapisnik.

Leta 1922 so potrebe mesta prerasle možnosti, ki so jih lahko nudili prostovoljni gasilci. Leta 1922 se je ustanovila poklicna gasilska enota, ki je prevzela del opreme in nalog na področju gašenje in vse naloge reševalne službe. Prostovoljni in poklicni gasilci so domovali v Mestnem domu, dokler ni poklicna gasilska enota narasla do tolikšne mere, da so se morali prostovoljci umakniti.

Po osvoboditvi je društvo dobilo prostore na Ambroževem trgu 3 od občine Ljubljana Center. Visoka najemnina in neprimerni prostori za delo gasilcev, kljub ogromnim naporom članov pri preurejanju, je bila vzrok, da so se člani društva leta 1974 odločili, da bodo sami zbrali potrebna finančna sredstva za gradnjo novega gasilskega doma. Poleg opravljanja rednih aktivnosti, so sredstva zbirali vse do leta 1980, ko so odkupili poslovne prostore podjetja Javna razsvetljava, na Poljanskem nasipu. Vsi člani društva so aktivno sodelovali, pri rekonstrukcijah in adaptacijah vse do leta 1986, ko se je društvo končno preselilo v svoje lastne prostore.

Predsednik Republike Slovenije gospod Milan Kučan je 27. septembra 2000 odlikoval Gasilsko društvo Ljubljana - mesto ob 130. letnici delovanja s Častnim znakom svobode Republike Slovenije za zasluge na področju varstva pred požari ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.