Ali lahko semena invazivnih tujerodnih rastlin odvržemo med biološke odpadke?
V sodelovanju z raziskovalci Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete in Regijskim centrom za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana smo izvedli poskus, v katerem smo poskusili ugotoviti, ali semena izbranih vrst invazivnih rastlin lahko preživijo industrijski postopek kompostiranja.
V Mestni občini Ljubljana se že vrsto let ukvarjamo z invazivnimi tujerodnimi vrstami. V okviru kampanje Rokavice gor meščani spoznavajo invazivne tujerodne rastline in razloge, zakaj jih je smiselno odstranjevati iz narave. Uspešno smo zaključili tudi evropski projekt APPLAUSE, v katerem smo raziskovali uporabnost invazivnih tujerodnih vrst ter jih predelovali v papirne in lesne izdelke, v barvila, pripravke za zatiranje vrtnih škodljivcev, nekatere pa celo uporabili v prehrani in kot vhodne surovine za industrijo.
Kam odložiti odstranjene dele invazivnih rastlin?
Pri odstranjevanju invazivnih vrst rastlin z vrtov ali iz narave moramo biti previdni, saj lahko s prenašanjem odstranjenih delov teh rastlin pomagamo pri njihovem razširjanju. Če rastline že plodijo, lahko pri odstranjevanju nehote razsejemo semena. Če izkopavamo rastline, ki imajo v tleh gomolje ali korenike, moramo paziti, da prsti z deli teh založnih organov ne prenesemo kam drugam. Pri nekaterih lesnih vrstah pa se lahko ukoreninijo odrezane veje, če jih odložimo na kompost ali v naravo.
V zbirnih centrih semena in plodove invazivnih vrst trenutno razvrščamo v različne zabojnike (INVAZIVNE VRSTE - OSTALO, JAPONSKI IN ČEŠKI DRESNIK, ZELENI ODREZ, KANADSKA IN ORJAŠKA ZLATA ROZGA). Postopke kompostiranja, skozi katere gredo biološki odpadki, bi semena teh vrst morda preživela, zato jih mednje zaenkrat ne odlagamo.
V sodelovanju z raziskovalci Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete in Regijskim centrom za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana smo se zato odločili, da izvedemo poskus, v katerem bomo poskusili ugotoviti ali semena izbranih vrst invazivnih rastlin lahko preživijo industrijski postopek kompostiranja.
Sušenje zbranih plodov nekaterih invazivnih tujerodnih vrst rastlin, vključenih v poskus na RCERO. Foto vse: Simona Strgulc Krajšek
V poskusu smo namensko izdelana mrežasta kovinska zaboja napolnili s kompostom in vanju vmešali varno zapakirana semena oziroma plodove 26 različnih vrst invazivnih tujerodnih rastlin. Zaboja s semeni smo vključili v postopek biološke razgradnje na RCERO. Zakopali smo ju v organski material, v katerem so združeni predhodno anaerobno fermentirani odpadki iz rjavih zabojnikov in zmleti material, zbran kot zeleni odrez. Med biološko razgradnjo rastlinskega materiala pride do povišanja temperature, ki med drugim uniči tudi semena in druge razmnoževalne strukture rastlin. Pričakujemo, da semena invazivnih vrst ne bodo preživela, a pri ravnanju z invazivnimi vrstami previdnost nikoli ni odveč. Semena nekaterih vrst so namreč odporna na precej visoke temperature, druga so obdana z zelo debelo semensko lupino, ki kljubuje različnim mikroorganizmom ali prenese zelo kislo okolje, zato želimo naša predvidevanja preveriti s kontroliranim poskusom.
Odprt kovinski zaboj s kompostom in paketki semen ali plodov 26 vrst invazivnih tujerodnih vrst.
Kompostni kup na RCERO, v katerem poteka biološka razgradnja ogranskega materiala, v katerem poteka eksperiment.
Če se bo izkazalo, da nobeno izmed semen invazivnih tujerodnih rastlin ne bo preživelo postopka biološke razgradnje v RCERO, bomo lahko zelo poenostavili navodila za ravnanje z odstranjenimi invazivnimi rastlinami, saj bomo vedeli, da je tudi plodeče rastline varno odložiti v rjave zabojnike za organske odpadke ali med zeleni odrez. Nestrpno čakamo na rezultate kalitvenih testov, ki jih bomo izvedli pozimi 2023. Seveda vas bomo o njih obvestili.
Avtorici: Simona Strgulc Krajšek (UL, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo), Marjeta Resnik (JP Voka Snaga)