Izjava Mestne občine Ljubljana o ustanovitvi javnega zavoda Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana.

Javna razprava o ustanovitvi javnega zavoda Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana je v bistvenih točkah povsem izkrivila dejstva, na katerih temelji predlagani ukrep Mestne občine Ljubljana in na tej podlagi zdrsnila v demagoške vode. Izjavo je podalo tudi Ministrstvo za kulturo, v njej pa povzelo napačne navedbe nekaterih razpravljalcev. Na MOL poudarjamo, da je sodelovanje z Ministrstvom za kulturo dobro in konstruktivno, da pa se naša mnenja, pogledi in dejanja razhajajo na točki izvajanja kulturne politike na področju muzejev in galerij. Ministrstvo nam doslej sicer ni posredovalo konkretnega predloga prenosa ustanoviteljskih pravic in rešitve premoženjskih vprašanj, a vendar skupaj z ministrstvom še naprej iščemo najboljše rešitve za razvoj muzejsko galerijske mreže v Ljubljani, tudi glede grafike in arhitekture.

1. Ministrstvo je preseglo svoje z zakonom določene pristojnosti s tem, ko se opredeljuje do ustanoviteljskih pravic lokalne skupnosti, kot izhajajo iz Zakona o zavodih. Zakon o zavodih namreč v 51. členu določa, da lahko ustanovitelj določi, da se zavod pripoji drugemu zavodu, da se več zavodov spoji v nov zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov. Skladno z zakonom je torej izključna pristojnost MOL, da ustanovi javni zavod.

2. Ministrstvo v izjavi pove, da »Strategija razvoja kulture v Ljubljani, sprejeta v lanskem letu, ne predvideva združitve AML in MGLC«. Ta izjava je napačna in dokazuje, da ministrstvo ne pozna strateškega dokumenta MOL, saj 2. cilj Strategije v poglavju modernizacija javnega sektorja v kulturi pravi: »Do konca leta 2009 se sprejme sklep o ustanovitvi Javnega zavoda Grafični, likovni in arhitekturni center Ljubljana na podlagi spojitve javnih zavodov Mednarodni grafični in likovni center Ljubljana in Arhitekturni muzej Ljubljana. Nov javni zavod v celoti ohranja poslanstvo dosedanjih javnih zavodov in opravlja nekatere nove naloge, in sicer:

• razvija vsebine sodobne arhitekture in oblikovanja kot danes najbolj prodornih panog kreativne oziroma kulturne industrije
• prevzame v upravljanje Center za arhitekturo in oblikovanje v Rogu, ki bo nosilec izvajanja razvojnih projektov na področju arhitekture in urbanizma v Mestni občini Ljubljana, njegov način delovanja bo usmerjen izrazito mednarodno
• prevzame v upravljanje Center sodobnih umetnosti Rog
• preko upravljanja ateljejev v Rogu in Švicariji zagotavlja pogoje za delovanje ustvarjalcev, ki delujejo na področju likovnih umetnosti v Mestni občini Ljubljana
• prevzame v upravljanje Plečnikovo hišo na Karunovi
• sistematično razvija promocijske programe in s sodobnimi pristopi občinstvu približuje likovne umetnosti
• sistematično in v okviru izvajanja javne službe sodeluje z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju likovnih umetnosti.

MOL torej pri ustanovitvi novega javnega zavoda sledi določilom strategije, ki vključuje tudi SWOT analizo. Strategija je nastala na podlagi Analize stanja in široke javne razprave, ki seveda ni postregla z enoznačnimi mnenji in pogledi. Na področju muzejske in galerijske dejavnosti strategija zarisuje celovito prihodnjo podobo tega področja v prestolnici. Na eni strani smo v letošnjem letu dobili Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki je nastal s spojitvijo Mestne galerije Ljubljana in Mestnega muzeja Ljubljana. Pokriva pretežno klasična področja likovnega izraza in upravlja s številnimi razstavišči v Ljubljani. Javni zavod Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana pa bo pokrival področje arhitekture, grafike, oblikovanja, fotografije ter drugih reproduktibilnih medijev, obenem pa bo formiral tudi organizacijski in vsebinski temelj za upravljanje Centra za sodobno umetnost Rog (8000 m² javnih površin) in 35 ateljejev ter rezidenc v Švicariji. To je grobi oris vizije prihodnje ureditve vizualnega področja v prestolnici, ki jo uresničujemo v MOL in ki vključuje organizacijske in infrastrukturne premike, a vselej dosledno izhaja iz vsebine delovanja javnih zavodov. Na MOL smo namreč prepričani, da na področju vizualnih umetnosti v prestolnici obstajajo realne možnosti razvoja, zato so spremembe nujne.

3. Vsebinski argument proti združitvi govori o tem, da gre za spojitev dveh nezdružljivih področij, grafike in arhitekture, ki sta nezdružljiva. Pri tem se pozablja, da so dejavnosti AML in MGLC precej širše, saj segajo na področje oblikovanja in likovne umetnosti, največji projekt AML pa ni arhitekturni, temveč sodi med industrijsko oblikovanje, prav tako pa je MGLC denimo v letu 2008 priredil razstavo sodobne slovenske arhitekture. Izkušnje dosedanjih spojitev desetih javnih zavodov v MOL dajejo na to konkreten in preverljiv odgovor. Spomnili se bomo, da je bil argument proti spojitvi petih splošnih knjižnic in Slovanske knjižnice kot specialne knjižnice, da se združuje po vsebini in načinu dela nezdružljive dejavnosti in da to v praksi pomeni ukinitev Slovanske knjižnice. Argument proti pripojitvi Gledališča za otroke in mlade (GOML) Lutkovnemu gledališču Ljubljana je bil, da otroško igrano gledališče in lutkovno gledališče delujeta povsem na drugačen način in nista združljiva ter da pripojitev pomeni ukinitev otroškega igranega gledališča. Argument proti spojitvi Mestnega muzeja Ljubljana in Mestne galerije Ljubljana je bil, da se spaja muzejsko in galerijsko dejavnost in da spojitev pomeni prevlado ene nad drugo. Je Slovanska knjižnica ukinjena? Je otroško igrano gledališče izginilo? Je okrnjena dejavnost galerij v Ljubljani? Nič od tega se ni zgodilo, novi javni zavodi so v svoji organizaciji dosledno upoštevali različnost vsebin in dejavnosti, še več, v letu 2010 se vsi ti programi pomembno krepijo in širijo. To so dejstva. Ključni vzgib MOL pri modernizaciji javnega sektorja je namreč ravno razvoj teh področij in večja dostopnost kulturnih dobrin, kar pomeni, da so za spojitve odločilni vsebinski in ne drugi razlogi. In v tem je bistvo nastajanja novih javnih zavodov na osnovi spojitve obstoječih, kot to določa Zakon o zavodih: kontinuiteta dejavnosti med prejšnjimi in novimi javnimi zavodi. V primeru Arhitekturnega in grafičnega muzeja Ljubljana je ta kontinuiteta tudi zaradi lokacijske ločenosti še toliko bolj nesporna.

4. Ministrstvo na koncu navaja, da »trenutno ni pravne osnove« za financiranje novega javnega zavoda. Ker je nov javni zavod nastal skladno z 51. členom Zakona o zavodih na podlagi spojitve obstoječih javnih zavodov, je zagotovljena kontinuiteta obstoja in izvajanja poslanstva dosedanjih javnih zavodov. To izhaja tudi iz ustanovitvenega akta novega javnega zavoda. Na enak način je nastal tudi nov javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki ga ministrstvo že financira. Ministrstvo tudi ni zaključilo postopkov za podelitev statusa pooblaščenega muzeja, kar pomeni, da tudi sklicevanje na ta postopek ne vzdrži. Plaho izrečeno grožnjo zato razumemo kot neosnovano in neresno.

5. Ključni problem in nevarnost, ki jo vidimo na MOL glede stališč ministrstva pri izvajanju kulturne politike do muzejske in galerijske mreže, pa zadeva status pooblaščenih muzejev. MOL je ministrstvo z obsežnima dopisoma opozorilo na številne napake pri izvedbi javnega ciljnega razpisa za pooblaščene muzeje, in sicer dne 16.4.2009 in 15.9 2009 in ga zaprosilo za stališče, a do danes ni dobilo nobenega odgovora. Javni ciljni razpis za podelitev pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev, ki ga je ministrstvo objavilo 27. marca 2009 in ki naj bi vsaj delno odpravil neskladje med pravno-formalnim ustanoviteljstvom (občina) in večinskim financerjem (država), vsebuje številne formalno-pravne in vsebinske pomanjkljivosti. Ministrstvo pri objavi tega razpisa sploh ni upoštevalo vseh pravnih aktov, ki določajo postopek javnega razpisa. Poleg tega, gre za »javni ciljni razpis«, v katerem sploh niso definirani »cilji« razpisa. Razpis prav tako ne določa okvirne vrednosti razpoložljivih sredstev, kar je obvezna sestavina slehernega javnega razpisa. Še več, med merili, na podlagi katerih bo država občinskim muzejem podelila status pooblaščenih muzejev, najdemo tudi zahteve in standarde, ki se nanašajo na vpis v razvid muzejev, pri čemer je prezrto dejstvo, da so občinski muzeji že vpisani v razvid. Ob vsem tem ne kaže spregledati, da je od izvedbe tega razpisa odvisno nadaljnje financiranje dvaintridesetih občinskih muzejev in galerij po 1. januarju 2010. Rezultat tega je, da postopek, ki ga je ministrstvo pričelo marca, še do danes ni zaključen in ni izdan še noben sklep. Razumni roki? Izhodiščni problem je v strokovno sporni zakonski rešitvi zakona o varstvu kulturne dediščine v tem delu, ki ima za cilj, da občinam naloži nove zakonske obveznosti in zmanjša del javne službe, ki ga financira država, hkrati pa ne zakon ne podzakonski akti niso izoblikovali transparentnih standardov izvajanja javne službe. Ministrica tu vztraja pri stališčih slabe zakonske rešitve svojega predhodnika, čeprav jim je kot poslanka javno nasprotovala. Na MOL smo nasprotno predlagali, da se zakon v tem delu spremeni, da se vzpostavi dialog z občinami o položaju muzejev in galerij v državi in na tej osnovi najde trajno in strokovno vzdržno rešitev, ki bo uredila razmerja med ustanovitelji in financerjem ter zagotovila temelje za trajni in usklajen razvoj muzejsko galerijske mreže v državi.

Dr. Uroš Grilc, načelnik Oddelka za kulturo MOL