Torek, 13 julij, Fužinski grad, ura 9,30. Čeprav je odhod avtobusa šele ob 10 uri, vseh 46 otrok s starši že čakajo na odhod. Na morje. Mnogi prvič v svojem življenju, drugi drugič, več pa že redko kdo. AVTOBUS SREČE s svojimi malimi srečnimi potniki je krenil. Proti Izoli. Na avtobusu z otroci so še vzgojitelji: Irma, Damir, Alenka, Polona, Teja, Anita. Spoznavajo se. Glasno, jasno - kdo je kdo, od kod prihaja.

Čudovita imena: Rok. Blaž, Ana, Ema, Helena, Špela, Aleš, Robert, Ines, Anita, Helena, Aladin, Valerija, Aleksa, Richi, Ivana, Janez Rebeka, Sara, Debora, Melisa, Indira, Luka Patricija, Mojca, Miha, Rajko, Marinko, Anže, Gregor, Frenk, Tina, Monika, Marko, Klavdija pa še ena Klavdija, Anja, Tamara, Metka,dve Špeli.
To smo mi. In že je Črni Kal in val navdušenja. Morje, morje, vzkliki otrok. Kakšno je? slano, zeleno, toplo, prijazno, čisto, umazano? Morje.
Izola. Končna postaja pred gostinsko šolo ali mladinskim hotelom. Sobice s tremi posteljami so čakale na svoje goste iz Ljubljane. Kosilo in že prvo srečanje v živo, z morjem. Prijazno, spokojno je sprejelo v svoj objem mala telesca. In ta so uživala, v čofotanju, tunkanju, plavanju, špricanju, igri. Ves čas, vseh sedem dni.
Igre brez meja, karaoke, zmenkarije, ustvarjalne delavnice, večerni sprehodi, sladoledni obiski, naj frizure, naj kolonist, pokaži kaj znaš in končno, končno morske poroke in zabava, zabava.. Seveda pa na take počitnice sodi še panoramski ogled slovenske Istre s turističnim vlakcem, pa prevoz z ladjico do Pirana in nazaj, pa mini Izola, pa še in še...
Vmes pa izjemno dobra hrana, prijazni gostitelji, prijazno in sončno mesto, ves čas čisto toplo in prijazno morje. Kako je vabilo v svoje valovčke male ljubljančane. So rekli, da bodo še prišli, tudi ko bodo veliki. Izola je zakon!
In himna: Hvala draga Danica in Breda (županji seveda), ker počitnice zanje niso le beseda, morje čutimo v živo, tu je življenje res vabljivo...., pa še refren; poj z menoj to pesmico, v Izoli sreča iz nas žari...."
In po tednu dni doživetij, morja, ustvarjalnosti, zabave, simpatij in tihih ljubezni-to sodi k morskemu ambientu mar ne! - domov.

Torek, ura je 12,00 - Fužinski grad in zopet starši. Nekoliko drugačni so kot takrat, ko so odhajali. Ne bi šli še domov. Komaj smo začutili naklonjenost drug do drugega, komaj smo zaužili nekaj srečnih dni. Pa vendarle. Čisto dovolj za čudovite spomine takrat, ko življenje obrne tudi temnejšo plat.
Imeli smo se čudovito. Hvala vsem, ki ste nam to omogočili. Z veseljem bomo na "avtobus sreče" sedli še kdaj. Pa tudi če ne, veseli bomo, če bo Avtobus sreče na tako lepe počitnice odpeljal naše vrstnike.

Hvala še enkrat dragi županji Ljubljane Danica Simšič in Izole, Breda Pečan. Brez vaju, brez umetnikov, brez Zveze in Društva prijateljev mladine in brez donatorjev, brez prijaznih vzgojiteljev, naših počitnic seveda ne bi bilo. In ne pozabite na nas tudi drugo leto ob počitnicah. Morje je res vabljivo.