Ljubljana je od 28. avgusta 2009 bogatejša za javni zavod, ki mu ni enakega v Sloveniji.

Gre za Center urbane kulture Kino Šiška, ki je po zaslugi ljubljanskega župana Zorana Jankovića končno ubežal propadajoči osemletni usodi. Kot javni zavod je bil Kino Šiška sicer ustanovljen lanskega februarja, po nekaj več kot enoletni zahtevni rekonstrukciji pa je nared za urban, programsko odprt repertoar vseh umetniških zvrsti.

Zgodba Centra urbane kulture Kino Šiška se začenja leta 2001, ko Kino Šiška preneha delovati kot kino. Njegove prostore so odkrili različni ustvarjalci in do 2007 so tu nastajali umetniški projekti, odvijale so se plesne in gledališke delavnice, potekale so obnovitvene vaje. Leta 2004 je ureditev centra urbane kulture v objektu Kina Šiška, tudi po zaslugi civilne iniciative, postala eden od infrastrukturnih ukrepov, zapisanih v Nacionalnem programu za kulturo. Toda tam je tudi ostala vse do prihoda župana Zorana Jankovića, ki je projekt uvrstil med prednostne v svojem programu in ga premaknil v izvedbeno fazo. Tako je bil na seji mestnega sveta 4. februarja 2008 ustanovljen javni zavod Center urbane kulture Kino Šiška, nato pa se je po pridobitvi potrebnih dovoljenj začela precej zahtevna popolna obnovo oz. rekonstrukcija objekta, ki se je začela septembra lani.

Sodobna patina

Objekt Kino Šiška, ki je bil zgrajen leta 1961, je delo slovenskega arhitekta Božidarja Gvardjančiča, katerega 100-letnico rojstva praznujemo prav letos, in sodi med prvovrstne objekte modernistične arhitekture. Njegova nova podoba po idejni zasnovi arhitektk Anje Planišček in Nene Gabrovec to ohranja in dodaja funkcionalne izboljšave, povezane z novo namembnostjo. Vsi zunanji elementi arhitekture, kot so zasteklitev vhodne prizme, omet in zasteklitve ovala, so ostali nespremenjeni; prav tako sta arhitektki ohranili vse atraktivne elemente vhodnih prostorov, kot so mozaično obloženi stebri, venecijanski tlak v pritličju in nadstropju ter dominantno stopnišče v vhodni avli, poleg njih pa tudi ovalni obod dvorane in izhodni rampi.

Center urbane kulture Kino Šiška ni le prvovrsten arhitekturni dosežek, temveč se s tehnološkimi inovacijami na kar 2.468 m2 uvršča med večje in tehnično najsodobnejše objekte svoje vrste v Evropi. V veliki dvorani Katedrali premore 800 stojišč oziroma 450 sedišč na 743 m2, ki se lahko prilagajajo posameznim, večinoma glasbenim in gledališkim dogodkom, v mali dvorani Komuni pa 150 sedišč na 205 m2 za intimnejše, pretežno eksperimentalne in debatne dogodke. Kino Šiška premore tudi razstavni prostor v zgornjem preddverju, poimenovan Kamera, in kavarno, v kateri bodo »kraljevale« mize in stoli Rex.

Prijaznost do gibalno in senzorno oviranih

Kino Šiška bo premogel tudi celostno ureditev tako za gibalno kot za senzorno ovirane obiskovalce. Gibalno oviranim bo na voljo dvigalo, dostop v malo dvorano Komuno lajša klančina, vhodi in izhodi iz velike dvorane Katedrale pa so brez stopnic. V obeh dvoranah bo nameščena slušna zanka za gluhe in naglušne, prav tako pa bodo slepe in slabovidne obiskovalce že na avtobusnih postajališčih Kino Šiška do objekta usmerjale taktilne table v Braillovi pisavi. Taktilne table bodo nameščene tudi v samem objektu, v pritličju in v Katedrali pa bodo nameščene še Braillove tlorisne table.

Kolektiv, poln idej in načrtov

Seveda pa je potrebno tej vrhunski arhitekturni in tehnološki stvaritvi vdahniti tudi kakovostno vsebino, za kar bo skrbela zagnana ekipa osmih zaposlenih pod taktirko direktorja Simona Karduma. Kako jim bo uspevalo, preverite kar sami in postanite eden izmed sto tisoč obiskovalcev, ki jih v naslednjem letu dni pričakujejo v Kinu Šiška. S programsko otvoritvijo začenjajo 18. septembra, ko se bo v tednu dni zvrstilo več kot 15 glasbenih in še nekaj plesnih in eksperimentalnih skupin in ustvarjalcev, začeli pa bodo z nastopom trboveljske mega skupine Laibach in matričnih Juno Reactor.

Ljubljana, a hkrati tudi Slovenija, tako dobivata s Kinom Šiška, katerega obnovitvena vrednost je nekaj manj kot šest in pol milijona evrov, medgeneracijsko kulturno stičišče, namenjeno koncertnim, gledališkim, plesnim in eksperimentalnim dogodkom, ob katerih se bodo srečevali ljubitelji, ustvarjalci in somišljeniki sodobnih urbanih kulturnih trendov.

Kontakt za dodatne informacije

Uroš Bonšek, vodja za stike z javnostjo
E: uros.bonsek@kinosiska.si
T: + 386 30 310 105
W: www.kinosiska.si