24. april, dan brez zavržene hrane, je dan, ko posebno pozornost posvečamo zavrženi hrani. Po podatkih Statističnega urada RS je v letu 2020 v Sloveniji nastalo 143.570 ton odpadne hrane, vsak prebivalec pa je povprečno zavrgel kar 68 kg hrane.

Lahko rečemo, da je hrana neobnovljiv vir, za njeno pridelavo pa potrebujemo rodovitna kmetijska zemljišča, vodo in čas. Ker število prebivalcev strmo narašča, ustreznih površin, vode in časa pa vse bolj primanjkuje, je pridelava hrane omejena in je zato z njo potrebno ravnati odgovorno.

Preveč zavržene hrane

Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je v letu 2020 v Sloveniji nastalo 143.570 ton odpadne hrane, vsak prebivalec Slovenije pa je zavrgel povprečno 68 kg hrane, kar po evropskih raziskavah predstavlja tudi 250 evrov letno. Zavržemo blizu tretjine vse kupljene hrane, kar ni zgolj obremenjujoče za okolje, ampak tudi za naše denarnice. Naključen zabojnik na ulici razkrije, da med odpadki pristane veliko hrane - kruh, pekovski izdelki, mlečni izdelki ter sadje in zelenjava.

Zakaj toliko zavržene hrane?

• Ker ne znamo načrtovati obrokov glede na to, katera živila je potrebno porabiti prej.
• Ker kupujemo prevelike količine hrane, še posebej v okviru posebnih ponudb.
• Ker na mnoga živila pozabimo in jih čez čas neužitna najdemo v hladilniku, zmrzovalniku …
• Ker smo zelo občutljivi na datume, odtisnjene na živilih.
• Ker pripravimo prevelike količine hrane.
• Ker ostankov jedi ne znamo izkoristiti.
• Zaradi pomanjkanja spoštovanja do hrane.

Ob dnevu brez zavržene hrane vas pozivamo k razmisleku in k spremembi nekaterih navad, ki vplivajo na naraščajočo količino zavržene hrane. Kako?

Načrtujte nakupe

V trgovino ne hodite lačni, sicer boste zagotovo kupili ogromno nepotrebnih izdelkov. Preverite, katere sestavine že imate doma, nato zapišite seznam živil, ki jih potrebujete. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, ker le tako lahko kupite toliko, kot potrebujete.

Preverite datume

Če živila ne potrebujete takoj, izberite živilo z daljšim rokom uporabe ali ga zamrznite. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu na oznaki »uporabno najmanj do …«.

Poskrbite za ustrezno vzdrževanje hladilnika

Preverite tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi 1 do 5 stopinj Celzija.

Poskrbite za red v hladilniku 

Novo kupljene izdelke postavite zadaj, ostale izdelke pa premestite naprej. S pravilnim zlaganjem hrane vam hrane s pretečenim roko ne bo potrebno metati proč.

Uporabite ostanke hrane

Ostanke hrane lahko uporabimo za malico ali večerjo, naslednji dan ali pa jih zamrznemo. Iz sadja lahko naredimo sok ali sladico, iz manj sveže zelenjave pa juho. Tudi kulinarični portali ponujajo obilo idej, kako uporabiti kuhane testenine, krompir ipd.

Če hrana le pristane med odpadki in če biološke odpadke zberemo v rjavih zabojnikih, jih v RCERO Ljubljana predelamo v kompost najvišje kakovosti, ob tem pa nastaneta še električna energija in toplota. Trudimo se, da bi s pridom izkoristili vse možnosti, ki bi hrani kot neobnovljivemu viru ohranile vrednost in pomen.

Aktivnosti za manj zavržene hrane 

Brez zavržene hrane v mestu je tudi eden od strateških ciljev strategije prehoda Ljubljane v krožno gospodarstvo, ki jo je sprejel Mestni svet MOL januarja 2022. Ukrepi MOL na tem področju bodo usmerjeni predvsem v boljše načrtovanje obrokov v javnih ustanovah in v gospodinjstvih, zmanjševanje odpadkov hrane na krožnikih v turizmu (hoteli in restavracije), zniževanje cen obrokov on koncu delovnega časa (gostilne) in objavo lokacij, kjer nastajajo viški hrane. Še več pozornosti bomo namenili tudi opremi vrtcev in šol ter stanovanjskih sosesk v upravljanju JSS MOL z infrastrukturo za pridelavo hrane, promoviranju kompostiranja in spodbujanju nabave lokalnih živil v javnih ustanovah po sistemu kratkih verig.

Preberite tudi:

• Na poti v krožno gospodarstvo