ponedeljek, 23. 11. 2015

Družba BTC Mestnemu muzeju Ljubljana donirala sliko

Družba BTC je 23. novembra 2015 Muzeju in galerijam mesta Ljubljana podarila sliko Maksima Gasparija Dekleta v narodni noši.

Delo, v katerem se spajajo pastelne in akvarelne barve, ima za kuliso veduto Ljubljane s hišami in Ljubljanskim gradom, v ospredju pa sta Slovenki v narodni, praznični preobleki, ena z avbo in druga s pečo na glavi. Sredi 30-ih let 20. stoletja je bila likovna upodobitev reproducirana na razglednici Slovenske narodne noše. Delo, ki ga je podjetje BTC d.d. odkupilo od Galerije 22, bo obogatilo zbirko Muzeja in galerij mesta Ljubljane, katere začetki segajo v leto 1907.

Maksim Gaspari je predstavnik slovenske likovne moderne. Izoblikoval se je pod vtisom secesije na Dunaju, kjer je bil med ustanovitelji umetniškega kluba Vesna. Zaslovel je kot slikar in ilustrator, v Ljubljani tudi kot portretist nekaterih vidnih meščanov. V Ljubljani je živel od leta 1911, kjer deloval kot profesor risanja in nato kot restavrator Etnografskega muzeja. Širokemu slovenskemu občinstvu ostaja prepoznaven s svojo likovno interpretacijo motivike, ki jo je zajemal iz »starosvetne« kulture in načina življenja Slovencev. Leta 1952 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado, leta 1972 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Dekleta v narodni noši − likovno delo na papirju − bo obogatilo zbirko Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki je začela nastajati že leta 1907. Tedaj je bila na pobudo župana Ivana Hribarja odkupljena prva slika. Istega leta, ko se je zasnovala današnja mestna zbirka, je Hinko Smrekar upodobil Maksima Gasparija kot slikarja. Tudi ta risba je bila kmalu prav tako odkupljena za mestno zbirko, s katero so bili postavljeni temelji bodoče mestne ustanove – Mestnega muzeja Ljubljana, ki je svoja vrata odprl s stalno razstavo leta 1937; od leta 2009 pa je sestavni del Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Mestna zbirka, zaupana Muzeju in galerijam mesta Ljubljane, hrani danes več Gasparijevih likovnih del, kot tudi uporabnih predmetov; med krajinami in vedutami omenimo motiv Pod gradom iz leta 1915, »nunsko cerkev«, grad Kodeljevo, med figuralnimi upodobitvami pa umetnikov avtoportret in med osebnimi predmeti njegovo sprehajalno palico.