Družinsko življenje v Živalskem vrtu Ljubljana
Tudi v času epidemije življenje teče naprej. V Živalskem vrtu Ljubljana so na svet že pokukali prvi letošnji mladiči, ki so se pridružili družinam črnih čopičark, divjih svinj in dvogrbih kamel.
Taksi očka v družini črnih čopičark
Mama čopičarka živi skupaj s svojo družino, ki jo sestavljajo samec in samica ter njunih pet različno starih potomcev. Par je skupaj vse življenje. Ko mladiči odrastejo, zapustijo osnovno družino, si najdejo partnerja ter samostojno zaživijo. Pred tem pa skupaj z očetom pomagajo mami skrbeti za novorojene sestre in brate ter si tako pridobijo izkušnje za lastno starševstvo. V začetku februarja se je njihova družina povečala za dva člana.
Samec in starejši mladiči se izmenjujejo pri prenašanju novorojenčkov na svojih hrbtih. Pri tem pa ne pozabijo na samico, ki jo varujejo, opozarjajo pred plenilci in ji podajajo hrano. Samica zato lahko poje zadostno količino hrane, prihrani energijo in ima več mleka za novorojenčke, ki imajo tako večjo možnost preživetja v naravi. Po tem so marmozetke edinstvene med vsemi opicami. S skupno skrbjo za mladiče ter z medsebojnim negovanjem kožuhov krepijo družinske vezi. Mladiči po dveh mesecih samostojno spremljajo skupino in se učijo, kaj v okolju je užitna hrana ter kako se navrta drevesna skorja, da prideš do slastnega soka, ki je poleg žuželk njihova poglavitna hrana.
Divja svinja sama skrbi za mladiče
Konec februarja je ponovno poslala mama tudi divja svinja. Za razliko od mame čopičarke, pa ona sama skrbi za svoje mladiče. Njihov prihod nam je napovedala z gnezditvenim vedenjem. V leseno zavetje je nanosila velik kup slame in si iz nje pripravila gnezdo, v katerem je skotila 4 mladiče. Vsak od njih si je izbral svoj sesek in začel sesati hranljivo mleko. Po nekaj urah so se mladiči že postavili na noge, vendar nekaj dni niso zapustili gnezda. V njem so na varnem ob mami, kot večina novorojenčkov, veliko spali.
Danes, mesec dni stari, sledijo samici, se podijo po ogradi, raziskujejo bivališče in že pokušajo hrano, s katero se prehranjuje njihova mama. Samica je izredno skrbna, kljub svoji velikosti nežna in seveda zaščitniška mama. Malčki so zaradi progastih kožuščkov na gozdnih tleh skoraj nevidni in ta vzorec jih v naravi, poleg mame, ščiti pred plenilci.
Otroški vrtci dvogrbe kamele
Čreda dvogrbih kamel, ki jo sestavljajo samec Karlo, samica Salima in njena potomca Hasan ter Gobi, se je povečala za novega člana, dolgonogo Zayo. V jeziku ljudstva, ki živi v Mongoliji, kjer so v naravi razširjene tudi dvogrbe kamele, njeno ime pomeni sreča. V času epidemije koronavirusa smo ime skrbno izbrali, saj si kot družba prizadevamo premagati virus, širiti medčloveško pomoč in pozitivne zgodbe.
Kamele so bolj tihe živali. Ob rojstvu mladiča, pa se samica pogosto in glasno oglaša, mali ji odgovarja in tako se poznata tudi po glasu. Vse samice v čredi kotijo na posebnih, od samcev odmaknjenih prostorih. Tam oblikujejo nekakšne "otroške vrtce", kjer skupaj varujejo mladiče pred plenilci in se izmenično nemoteno pasejo, da imajo dovolj mleka za svoje potomce.