Na južnem pobočju Grajskega hriba so 23. aprila 2016 posadili zadnjih pet trsov sorte rdečegrajc, s čimer je grajski vinograd dobil svojo končno podobo.

Ljubljana je tako v zelenem letu utrdila še en naziv, s katerim se ponaša, to je »Mesto trte in vina«, ki ga je naši prestolnici podelila mednarodna vinska asociacija iz Pariza Ville Internationale de la Vigne et du Vin.
Grajski vinograd je posejan s 1050 trtami rdečegrajca in belpina in zaokrožuje dosedanjo grajsko vinsko zgodbo ob dogodkih povezanih s potomko stare trte z Lenta, ki raste na grajskem dvorišču. Prve trgatve bele sorte se na Gradu nadejajo v letu 2019, stekleničenja leta 2020, leto ali dve kasneje pa še rdečegrajca.

»Stari ljudje so dejali, da drevo posadiš za vnuke in pravnuke, trto pa za več generacij! Ta modrost bi morala biti temeljno vodilo tudi danes, ko vse prevečkrat pozabljamo, kaj pomenita besedi vzdržno ali trajnostno ter sonaravno. Ne le kaj pomenita ampak predvsem kako usmerjata naša razmerja z naravo. V Ljubljani, zeleni prestolnici Evrope 2016, to dobro vemo in zvenečemu nazivu sledijo predvsem dejanja. Eno takih predstavlja tudi današnja slovesnost, ko bomo zasadili ljubljanski mestni vinograd na grajskem griču z trtama rdeče in bele sorte. Ne le za zgodovino Ljubljane, tudi za celo Slovenijo, pomeni današnja svečana posaditev ali, bolje rečeno, začetek rasti vinograda, pomembno dejanje. Ljubljana dobiva kot glavno mesto države za svoje meščane in meščanke, državljane in državljanke ter vse, ki v vedno večjem številu obiskujejo naše mesto, nov sodoben vinograd, ki naj vsakemu obiskovalcu sporoča, da je v deželi vinogradniške in vinarske kulture, z bogato kulturno dediščino in vrhunskimi sodobnimi dosežki na tem področju gospodarstva ter ljudskega znanja«, je na slovesnosti ob zaključku zasaditve ljubljanskega grajskega vinograda povedal moderator Boris Ostan.