Partnerje respiratorja »DIHAM«, med katerimi je tudi Tehnološki park Ljubljana, je združila epidemija koronavirusa, zaradi katere so ogrožena življenja ljudi po vsem svetu.

Partnerji so se združili s ciljem razvoja prototipa respiratorja za reševanje življenj, ki bi ga lahko v celoti samozadostno proizvajali v Sloveniji, s slovenskimi komponentami in slovenskim znanjem. To iniciativo so uspeli pripeljati od popolnega kaosa do delujočega prototipa, s pro-bono trudom. Na tej poti so razvili kulturo sodelovanja, požrtvovalnosti, agilnost in pomoči.

Kakšen je prototip? 

Gre za tako imenovani turbinski tlačni respirator (brez napihljivega meha), namenjen najbolj kritičnim bolnikom, z močno poškodovanimi pljuči, ki ne dihajo več sami in potrebujejo medicinsko prilagojeno doziranje mešanice zraka in kisika. Naprava je zasnovana na način, da lahko deluje tako v bolnišničnem okolju kot v mobilnih bolnišnicah ali celo samostojno.
Jedro naprave predstavlja motor s puhalom, za delovanje pa naprava samostojno zagotavlja lasten vir tlaka in pretoka zraka, kar pomeni, da ne potrebuje komprimiranega zraka. Naprava je neodvisna od drugih virov, če ji zagotovimo že zgolj električno omrežje in vir kisika, ki pa je lahko centralni ali iz jeklenke. Regulacija naprave omogoča prilagajanje stanju pacienta in navodilom zdravniškega osebja. Naprava omogoča delovanje v treh različnih načinih:

• Prvi način je Dvojni tlak ali BIPAP. Zanj je značilno, da naprava 'diha' namesto pacienta, ko ta ni pri zavesti oziroma je v komi.
• CPAP, v tem primeru naprava preko maske ali tubusa čaka na pacientov vdih, tako imenovani »trigger« ali sprožilni signal. Pacient je pri zavesti in diha samostojno s pomočjo respiratorja. Frekvenco dihanja narekuje pacient, respirator mu pri tem pomaga.
• Zadnji način predstavlja High flow. S kisikom obogaten tok zraka potuje po ceveh do pacientovega nosu in s tem pacientu med samostojnim dihanjem zagotavlja zadostni pretok ter količino kisika.

Partnerji upajo, da prototip nikoli ne bo potreben v praksi. Želimo si, da bi služil za zgled in za motivacijo bodočim rodovom inženirjev, ki bodo nekega dne ustvarjali še boljše naprave, zdravila in ostale rešitve. Ta narod ima inženirstvo v svojih genih, a vseeno prepogosto pozabimo, kaj so naše prednosti in kako jih izkoristiti. Mladi, postanite inženirji.

S to napravo smo partnerji priskočili na pomoč državi pri njenem osnovnem poslanstvu, zaščiti prebivalcev. Zato spodbujamo državo k enakemu dejanju – da močno pomaga izvoznim podjetjem v Sloveniji pri njihovih osnovnih dejavnostih. Izvozniki bodo ključni v bodočih mesecih, saj v Slovenijo prinašajo svež denar ter delovna mesta – in to v kriznih mesecih ali letih, ki bodo izredno finančno naporna za državo. Če okrepimo izvoznike, okrepimo tudi razpoložljiva sredstva za vse vrste pomoči in socialnih transferjev.

Ključni partnerji projekta so:

• Tehnološki park Ljubljana – skupnost vrhunskih tehnoloških podjetij
• EKWB – konstruiranje in proizvodnja tekočinskih hladilnih sistemov za visoko zmogljive računalnike
• Lotrič Meroslovje – izvajanje meritev in preskušanje merilnih, medicinskih ter laboratorijskih naprav
• Zavod 404 – vzgajamo ustvarjalce, ne le uporabnike tehnologij
• BPMC – strateška znanja in industrijsko inženirstvo
• Domel – električni motorji, enosmerni motorji, elektronsko komutirani motorji in sestavni deli

Skupaj s strokovnimi partnerji - Zdravniki UKC Ljubljana (CIT) in HUB za respiratorje (GZS).

Hvala tudi vsem ostalim razvojnim skupinam, podpornim strukturam ter posameznikom za izkazano podporo, pomoč in sodelovanje. Dosegli smo cilj in Slovenija je na tem področju samozadostna.

Preberite tudi:

• Tehnološki park Ljubljana