Invazivne rastlinske vrste – grožnja nam in našemu okolju
Mestna občina Ljubljana sofinancira letošnji projekt Društva študentov biologije »Invazivne vrste – grožnja nam in našemu okolju«. Dva dogodka izkoreninjanja invazivnih tuje rodnih rastlin bosta v tem tednu.
Gre za primere rastlinskih vrst, ki jih je človek prinesel iz drugih delov sveta in jim s tem omogočil prehod prej nepremostjivih ovir, kot so npr. velike reke, gorske verige, podnebni pasovi, … Nekatere vrste so bile prenesene namenoma kot pašne, okrasne, medonosne rastline, itd., nekaj vrst pa je bilo prenesenih, ne da bi se tega zavedali (z vodo, semeni, z drugimi rastlinami ali živalmi, ...).
Tuje rodne invazvine rastlinske vrste se sedaj v novem okolju izredno hitro razraščajo in s tem negativno vplivajo na naše okolje. Nekatere rastlinske invazivke imajo še dodatne negativne vplive na infrastrukturo ali na zdravje ljudi in živali. Invazivne vrste pa močno spreminjajo okolje že samo s svojim pretiranim razraščanjem, ki se kaže v vedno manjši biološki pestrosti – tako rastlinski kot tudi živalski.
Poleg tega marsikatere invazivke v tla sproščajo snovi, ki še dodatno zavirajo rast drugih rastlin, kot recimo dresnik (Fallopia sp.). Robinija (Robinia pseudacacia) pa se kot drevo močno zakorenini v tla in s pomočjo bakterij veže dušik v zemljo. Tako se količina in razmerja kemijskih snovi v prsti zelo spreminjajo. Zaradi invazivk se večata tudi erozija in razdrobljenost habitatov, spreminja se količina vode v zemlji, ... Tako invazivne vrste porušijo ravnotežje v našem naravnem okolju. Poleg teh negativnih vplivov, marsikdaj prihaja do križanja invazivnih tujerodnih vrst z domačimi, kar pomeni spreminjanje genetskega materiala domače flore.
Potrebno je poudariti, da ni vsaka tujerodna vrsta invazivna. Dobri primeri so riž, paprika, krompir in druge, ki brez človekove pomoči v novem okolju ne bi rasle. Kljub temu pa to ne pomeni, da se invazivne vrste v naravi pojavljajo redko. V resnici jih je vsak dan več in preraščajo vedno večje površine. Kako in ali sploh bomo ukrepali je naša odločitev in hkrati tudi odgovornost.
Zato v torek, 15. maja 2012, Društvo študentov biologije ob 15. uri organizira postavljanje osveščevalnih tablic po Rožni dolini in Rožniku. Zborno mesto je pred Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete UL (Večna pot 111).
Sprehodili se bomo po Rožni dolini in po Rožniku ter poiskali nekaj sestojev invazivk. Poleg njih bomo pričvrstili tablico z napisom »Pozor, invazivna vrsta!« ter opisom vrste in njenih vplivov na okolje in ljudi. Namen tablic je vzbuditi pozornost mimoidočih in jih opozoriti na nevarnosti invazivnih vrst.
V četrtek, 17. maja 2012, pa prav tako z začetkom ob 15. uri Društvo študentov biologije organizira odstranjevanje dresnika (Fallopia sp.).
Zbrali se bomo pred Oddelkom za biologijo Biotehniške fakultete UL (Večna pot 111), kjer bo sledilo uvodno predavanje dr. Simone Strgulc Krajšek, ki se tudi strokovno ukvarja z invazivnimi rastlinami. Nato bomo odšli do sestoja dresnika ob Glinščici, kjer bo sledil podroben opis rastline. Za tem sledi njegovo odstranjevanje s pomočjo lopatic, motik in podobnega orodja. Odstraniti nameravamo čim več nadzemnih in podzemnih delov. Podzemni deli so namreč pomembni pri razraščanju in širjenju v okolico. Označili bomo tudi prostor, do kamor sestoj sega, da bomo lahko bolj pozorni na to ali se dresnik širi, ali nazaduje, ali velikost sestoja ostaja nespremenjena. Po končanem odstranjevanju sledi piknik za Oddelkom za biologijo za vse udeležence.
Več informacij o invazivkah in projektu ter ažurne informacije iz tega področja lahko preberete na spletni strani Društva študentov biologije.
Oddelek za varstvo okolja MOL