Jan Gehl je Ljubljano obiskal na povabilo pobude »Za Mesto Po Dveh«, ki je pripravila tudi okroglo mizo, na kateri so poleg gosta Jana Gehla sodelovali tudi načelnik Oddelka za urejanje prostora MOL Miran Gajšek, Peter Skušek z Odseka za promet pri OGDP MOL, direktor sektorja Promet na LPP Andrej Kmetič ter Zdenka Šimonovič za pobudo CIVITAS.

Izhodišče prve teme je bilo vprašanje, ali bomo s širjenjem mestnih vpadnic povečali uporabo LPP.  Peter Skušek je pričel s pojasnilom, da je namen te širitve pridobiti prostor za javni prevoz, saj bo le  kakovosten javni prevoz zmanjšal število avtomobilov v mestu. Andrej Kmetič je dodal, da bi to vsekakor omogočilo avtobusom hitrejšo vožnjo, saj je glavni problem javnega prevoza ravno čas potovanja.
Jan Gehl je kot prvo dejal, da ne more govoriti o kakršnihkoli konkretnih rešitvah za mesto, v katerem je šele 12 ur. Izpostavil pa je, da to ni problem, ki bi se ga dalo rešiti le z eno potezo, in da je potreben skrben premislek, saj se današnje rešitve čez 15 let lahko izkažejo kot popolnoma neustrezne. »Naš cilj mora biti free car age; trenutno pa še nismo v fazi, v kateri bi avto bil le prevozno sredstvo, ne pa središče življenja,« je še dejal.
Podžupan Koželj je ob tem dodal, da bi širitev vpadnic pomenila pridobitev t.i. bulvarjev oziroma avenij, ki jih poznajo vsa mesta; le te pa ponujajo različne možnosti rabe – ne le pasove za avtobuse –o kateri bi se odločali glede na potrebe, ki bi se pokazale.
Mag. Gajšek je poudaril, da pri nas ne gre le za širitev vpadnic, temveč za celovito prenovo mesta ob glavnih magistralah; načrt prometne ureditve mesta bo končan jeseni in se bo glede na nov prostorski plan tudi ustrezno dopolnjeval.
Zdenka Šimonovič je izrazila zaskrbljenost ob dejstvu, da pri prometu nikoli ne vemo, kje sploh začeti –  ampak začeti je treba, pa četudi z majhnimi izboljšavami, na katere ob velikih in zamudnih strategijah prepogosto pozabljamo, kot tudi ne mislimo na jutri – morda pa nas bosta k hoji in kolesarjenju konec koncev prisila naftna kriza in onesnaženost okolja.

Na vprašanje, ali bomo z gradnjo novih cestnih obročev rešili problem zastojev, je Miran Gajšek odgovoril, da se poleg dokončanja obstoječih obročev načrtujejo še številni drugi t.i. mehki ukrepi, ki bodo pripomogli k zmanjšanju prometne gneče v mestu, med drugim tudi sodelovanje z okoliškimi občinami in morebitne takse za vstop v mesto, in še opozoril: »Potrebno bo spremeniti naše navade.«
S tem se je strinjal tudi Jan Gehl, ki pa je še dodal, da bi po njegovem mnenju večji poudarek morali dati spodbujanju javnega prevoza kot pa gradnji novih cest in garažnih hiš; najbolj človeku prijazna mesta so namreč drastično zmanjšala število parkirnih mest v središču.

S tem se je navezal na zadnjo temo, in sicer ali za ohranitev živega mestnega jedra potrebujemo številna parkirna mesta v centru. Peter Skušek je izpostavil, da si v središču mesta želimo čim več kakovostnih javnih površin, ob tem pa ne smemo pozabiti, da ima Ljubljana v centru tudi veliko prebivalcev, ki pa morajo imeti dostop do vozila blizu doma; za to pa so najboljša rešitev podzemne garažne hiše. Prof. Koželj je še dodal, da se Ljubljana na tem področju ne more primerjati z drugimi evropskimi mesti, ki so prometno politiko uredili že pred desetletji, medtem ko pri nas šele zdaj začenjamo z malimi koraki, ki spreminjajo navade ljudi, v tem letu pa bomo prvič sploh izdelali pravo mestno prometno politiko.