Krajinski park je bil ustanovljen s ciljem, da se ohrani številne naravne vrednote, velika biotska raznovrstnost, krajinska pestrost in naravni procesi. Cilji zavarovanja se uresničujejo z varstvom, financiranjem in predvsem z upravljanjem krajinskega parka.

Krajinski park se razprostira na severozahodnem delu Ljubljane. Obsega mestni park Tivoli ter gozdni prostor Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta s skupno površino 459 ha.

Na vzhodnem delu je park Tivoli, ki ima značaj oblikovane mestne zelene površine. Predstavlja prehodno območje med ravninskim urbanim delom mesta in gričevnatim gozdnim prostorom. Osrednji in največji del obsega gričevnati gozdni prostor, katerega najvišji deli so: Rožnik (393 m), Šišenski hrib (430 m), Debeli hrib (372 m), Veliki Rakovnik (358 m), Drenikov vrh (386 m) in Tivolski vrh (387 m). Med vrhovi se razprostirata dolini Mostec in Rakovnik ter številne grape. Na zahodni strani gričevje prehaja v uravnan nižinski svet Koseškega boršta in Za Mošenico, kjer se nižinski gozd prepleta z obdelovalnimi površinami. 

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je najbolj obiskan krajinski park v Sloveniji, saj ima skoraj dva milijona obiskovalcev letno oziroma v povprečju 5.500 obiskovalcev dnevno. Na območju parka se obiskovalci rekreirajo, iščejo sprostitev in navdih.

Poleg rekreacije ima zavarovano območje še druge socialne funkcije. Ljudje na območju parka živijo, delajo in se izobražujejo. Tu so stanovanjske hiše, izobraževalne, znanstvene in kulturne ustanove, gostinski lokali in športni objekti. Prebivalci in obiskovalci Ljubljane v krajinskem parku najbolj cenijo neposredno bližino narave. Tovrstno sožitje med mestom in parkovno gozdnimi površinami je v drugih velikih mestih redko oziroma ni tako izrazito. Območje krajinskega parka je močno zasidrano v zavesti Ljubljančanov in prebivalcev širše okolice ter predstavlja svojevrstno identiteto prestolnice.

Na vzhodnem delu je park Tivoli, ki ima značaj oblikovane mestne zelene površine. Predstavlja prehodno območje med ravninskim urbanim delom mesta in gričevnatim gozdnim prostorom. Osrednji in največji del obsega gričevnati gozdni prostor, katerega najvišji deli so Rožnik (393 m), Šišenski hrib (430 m), Debeli hrib (372 m), Veliki Rakovnik (358 m), Drenikov vrh (386 m) in Tivolski vrh (387 m).

Sprehod po parku. Foto: Snaga

Odlok o razglasitvi krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Leta 2015 smo odlok iz leta 1984 v celoti prenovili, pri čemer smo zagotovili varovanje ekosistemov, naravnih vrednot in značilnosti krajine, preprečevanje posegov in dejavnosti, ki bi lahko trajno ogrozili biotsko raznovrstnost zavarovanega območja, usmerjeno obiskovanje ter upravljanje območja. V letu 2016 smo lastnikom zemljišč v krajinskem parku na podlagi zakona o ohranjanju narave izdali 2.170 ugotovitvenih odločb, upravljanje območja pa je s podelitvijo koncesije zaupano javnemu podjetju Snaga.

Snagina ekipa

V Tivoliju so sodelavci Snage predstavili ekipo, njene naloge in cilje, kasneje pa si ogledali/spoznali še nekaj zanimivosti v parku. Snagina ekipa, ki bo v prihodnjih letih s parkom upravljala in ozaveščala o pomenu tega območja, si želi, da bi biotsko raznolikost v parku ohranili in zapustili tudi naslednjim generacijam. Več informacij najdete na spletni strani krajinskega parka , aktualno dogajanje lahko spremljate na Facebooku ali Instagramu.

Ekipa TRŠH z Andrejem Verličem na čelu (levo), ki je strokovni vodja upravljanja Krajinskega parka in strokovnjak za urbano gozdarstvo. Foto: Snaga 

Sprehod po parku

Puščavnik (Osmoderma eremita)

Puščavnik ali eremit je vrsta hrošča iz družine skarabejev. Razširjen je po Srednji Evropi ter delih Severne ter Južne Evrope. Živi skoraj izključno v duplih starih dreves. Ličinka se približno tri leta prehranjuje s trohnečim lesom, odrasel hrošč, ki meri od 20 do 35 mm, pa živi le par tednov.

Samci oddajajo značilen vonj, podoben vonju marelic ali sliv, ki ga je moč zaznati na več metrov. S tem privablja samice.
Poleg tega  je te hrošče možno prepoznati po značilni obliki iztrebkov.  

Daleč najpomembnejši habitat predstavljajo stari, a še živi listavci oz. njihova votla debla. Najraje imajo hraste, pa tudi lipe, vrbe, bukve in sadna drevesa npr. slive, hruške in jablane. Vezani so na tradicionalno kulturno krajino, kot so pašniki s posamičnimi velikimi drevesi, prisotni so tudi v starih sadovnjakih in mestnih parkih ter drevoredih.

Zaradi zelo specifičnih življenjskih zahtev in slabe mobilnosti vrsto ogroža izguba habitata, denimo zaradi opuščanja tradicionalne rabe prostora, pomlajevanja dreves v parkih in sadovnjakih ipd. Vrsta je v Sloveniji zavarovana, kot evropsko pomembna in prizadeta vrsta je uvrščena na rdeči seznam hroščev.

Foto: Andrej Kapla

Evropska gomoljščica (Pseudostellaria europaea)

Naravni spomenik Pod Turnom (pod Tivolskim gradom) je klasično nahajališče evropske gomoljčice – to pomeni, da je bila rastlina tu odkrita in prvič opisana. Drobna in nežna rastlinica je visoka 10 - 20 cm. Cveti zelo kratek čas, od aprila do maja. V tleh ima koreninske gomoljčke, s katerimi se tudi vegetativno razmnožuje.

Razširjena je na vzhodnem in južnem obrobju Alp v vlažnih listnatih gozdovih. Raste v večjih in manjših zaplatah, največkrat v ulekninah in na mestih, kjer so tla vedno vlažna.

Ker so razmere za njeno uspevanje tukaj ugodne, se je rastišče evropske gomoljčice Pod Turnom v nekaj desetletjih povečalo. Za ohranitev dobrega stanja rastišča je treba preprečevati prostočasne aktivnosti neposredno na rastišču in zagotoviti ustrezno gospodarjenje z gozdom, povezano predvsem z vzdrževanjem primerne zasenčenosti in vlažnosti, vrstno sestavo in časom izvajanja aktivnosti.

Foto: Luka Šparl

Tičistan

Območje imenovano Tičistan se nahaja med Tivolskim in Cekinovim gradom. Ljudje se tu od nekdaj srečujejo s pticami, jih hranijo ter opazujejo in tako je spontano nastalo tudi poimenovanje tega območja. Ptice, pa tudi veverice, so postale do ljudi zaupljive in marsikdaj lahko vidimo, kako potrpežljivim obiskovalcem sedejo tudi na roko.

Ptice imajo tu veliko skrivališč, zaradi lažjega gnezdenja je postavljena še mreža primernih gnezdilnic. Pestro ponudbo hrane za ptice v parku dopolnjujejo ljudje, ki pticam in vevericam prinašajo raznovrstna semena in oreščke. Poleg sicer pogostih ptic, kot so vrabci, mestni golobi in kosi, lahko tu opazujemo še taščico, liščka, plavčka, brgleza, ščinkavca ter velikega in malega detla.

A treba je poudariti, da je Tičistan izjema kar se tiče krmljenja ptic – zaradi dolgoletne tradicije, doživljanja narave in izobraževanja se v tem delu parka to dovoljuje, v gozdnem delih parka pa hranjenje ptic in drugih živali ni zaželeno. 

Tivolski ribnik

Pol hektarja velik umetni ribnik je občina v južnem delu parka Tivoli uredila leta 1880. Ribnik je bil od samega začetka pomembna točka za druženje meščanov, v poletnih mesecih je bil namenjen čolnarjenju, v zimskih pa drsanju. Ob ribniku je stala čolnarna in več paviljonov. Vanj so naselili okrasne ribe. Po 2. svetovni vojni je čolnarna propadla, danes je na njenem mestu zgrajen objekt, v katerem je kavarna in slaščičarna.

Danes se na ribniku bohoti lokvanj, v vodi pa plavajo predvsem številne tujerodne ribe, med katerimi prevladujeta tujerodni vrsti sončni ostriž in ameriški somič, najdemo tudi zlate ribice, ki so jih v ribnik spustili ljudje, ki so se jih naveličali v svojih akvarijih.