20. november, svetovni dan otrok, je letos v znamenju duševnega zdravja in kampanje Unicefa Slovenija Kako se počutiš. Na Mestni obči Ljubljana z različnimi projekti, programi in aktivnostmi posebno skrb namenjamo otrokom in mladostnikom.

Sporočilo župana Zorana Jankovića otrokom

Dragi otroci,

na Svetovni dan otrok vam posvečamo prav posebno pozornost. V Ljubljani sicer vsak dan mislimo na vas in si prizadevamo, da vam omogočimo najboljše pogoje v vrtcih in šolah, trudimo se tudi zagotoviti pogoje za to, da bi lahko kakovostno preživeli svoj prosti čas. Verjamemo, da je vlaganje v vaše zdravje, vzgojo in znanje najboljša naložba za prihodnost.

Trenutno so zaradi koronavirusa časi res zahtevni, virus ter z njim povezani ukrepi so se močno dotaknili tudi vas. Vem, da vam ni lahko, pa vendar verjamem, da lahko to skupaj prebrodimo, če bomo ohranili prijateljske odnose, se spodbujali pri dobrih dejanjih in bili s spoštovanjem ukrepov solidarni ter odgovorni do sebe in do drugih.

Naše ravnateljice, ravnatelji, učiteljice in učitelji vam stojijo ob strani. Prosim tudi starše, naj jim zaupajo, saj otrokom želijo le najboljše.

Dragi otroci, predvsem pa vam polagam na srce, da z optimizmom zrite v prihodnost. Jaz sem vsekakor optimističen, ko poslušam vaše ideje in spremljam vaše dosežke.

Srečno!

Kako se počutiš?

Svetovni dan otrok je letos v znamenju kampanje Kako se počutiš in projekta P-Odporni mladi, ki odgovarja na zaskrbljujoče ugotovitve raziskave – samoocene duševnega zdravja 400 otrok in mladih, starih med 10 in 18 let iz vse Slovenije – ki so jo v Unicefu Slovenija izvedli junija letos. Kampanja si poleg destigmatizacije duševnega zdravja prizadeva tudi za opolnomočenje odraslih, da zmorejo in znajo prepoznavati in naslavljati lastne stiske in stiske otrok, opozarja pa tudi na nedopustno dolge čakalne dobe, omejen in neenakomeren dostop do storitev ter nepovezanost sistema psihosocialne pomoči in duševnega zdravja.

Kaj je pokazala raziskava

• Vsak peti otrok v Sloveniji svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo.
• Večina otrok in mladih se pogosto ali ves čas počutijo napeto, pod stresom ali pritiskom.
• Skoraj 50% otrok in mladih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe.
• Kar 70% otrok in mladih je v preteklem letu nepojasnjeno občutilo bolečino v trebuhu, bolečino v prsih, slabo počutje, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup.
• 64% otrok in mladih je pomislilo, da so zgoraj našteti simptomi posledica duševnega zdravja.
• 60% otrok in mladih je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti kot prej.
• Podatki so pokazali, da otroci in mladi v tem trenutku potrebujejo predvsem pogovor z odraslo osebo, druženje s prijatelji, podporo družine in šole.
• Večina otrok in mladih svoje stiske rešuje sama oz. se o tem ne pogovarja z odgovorno odraslo osebo.
• 26,4 % otrok in mladih pravi, da jim šport in umetnostno ustvarjanje (vključno z glasbo in plesom) pomaga premagovanju stisk in nadzorovanju stresa.
• Otroci in mladi, ki so kot dobro ocenili svoje fizično počutje, so tudi bolje ocenili svoje duševno počutje.
• Otroci, ki po koncu šolanja na daljavo, v šoli niso dobili dovolj podpore, so imeli več stisk ter bolj pogosto občutili stres in pritisk.

 Sporočila otrok iz raziskave

Nimam nikogar, ki bi mu lahko zaupal, kaj se dogaja v mojem življenju. Nikogar ne briga zame.

Včasih se mi zdi, da sem pozabila občutek, kako je biti srečen.

Nisem evforičen, nisem žalosten. Nekako mi je vseeno za vse

Včasih se res slabo počutim, se sovražim kako izgledam.

V času pandemije sem se začela spopadati z depresijo in tesnobo.

Pridejo trenutki, ko enostavno ne zmorem več.

Obdajajo me samomorilne misli.

Ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje zbudil in veselil novega dne.

Imam občutek, da ničesar več ne zmorem rešiti, ker mi nič več ne uspe.

Odkar sem šel k psihoterapevtki se lažje soočam z stresom, a kdaj sem vseeno psihično utrujen in ne v idealnem stanju.

 

Preberite tudi:

• Otroci v Ljubljani
• Spletna stran projekta Kako se počutiš