V torek, 26. januarja 2016, so v Plečnikovi hiši predstavili novo izdano knjigo Hiša Plečnik ter predpremierno prikazali film o prenovi Plečnikove hiše v Trnovem.

Knjiga prinaša strokovni vpogled konservatorjev, restavratorjev, arhitektov prenove hiše, krajinskih arhitektov prenove vrta ter fotografski pejsaž prenove Plečnikove hiše. V knjigi je najti tudi nekaj novih spoznanj o velikem mojstru, pričevanja ljudi, ki so ujeli zadnje trenutke z Jožetom Plečnikom, ter nekaj še neobjavljenih fotografij arhitekta.
Predstavitvi knjige, katere urednikovanje podpisuje Mojca Ferle iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je sledil ogled dokumentarnega filma o obnovi Plečnikove hiše (2013–2015) z naslovom Okna naj bodo bela, bela, čista, ki ga je posnel filmski ustvarjalec in fotograf Tone Stojko, nastal pa je v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane.
Film bo del stalne razstave Plečnik, premierno pa si ga bo moč ogledati na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 8. februarja.

Knjiga Hiša Plečnik

Pričujoča knjiga ni monografija, prinaša pa strokovne prispevke najrazličnejših strokovnjakov in Plečnikovih sodobnikov, ki so nastali na podlagi edinstvene možnosti, to pa je: celovita prenova Plečnikove hiše. V njej je arhitekt živel in delal v času svojih največjih projektov in prav prenova je MGML omogočila, da so se z njegovim načinom razmišljanja in ustvarjanja še pobliže spoznali. Ali kot lahko preberemo v uvodniku direktorja MGML Blaža Peršina: »Naša želja je, da Plečnikova hiša postane spomin in opomin, da je arhitektura ustvarjanje podob, zgradb in okolja, v katerem človek spozna, kako pomemben okvir njegovega odnosa do sveta je njegova kakovost bivanja.«
Pomen Plečnika in njegove arhitekture je v svojem uvodniku v knjigo poudaril tudi prof. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, in član strokovne komisije nadzora nad obnovo Plečnikove hiše. Med drugim je zapisal, da je Ljubljana muzej Plečnikovih stvaritev, njegova hiša pa muzej njegovega ustvarjanja, ter izpostavil: »Za polno doživljanje in podoživljanje Plečnikove arhitekture moramo poznati izvor njegovih idej in domišljijskih podob. Samo arhitektov dom, ki je v celoti ohranjen in obnovljen, nudi pravi vpogled v njegov notranji svet na način, da se da vanj tudi vživeti.«
Kot je na predstavitvi izpostavila Mojca Ferle, urednica knjige, je vsebino knjige narekovala sama prenova hiše, kjer so od leta 2012 pa do 2015 (hiša je vrata za javnost odprla septembra 2015) sodelovale najrazličnejše stroke. Tako so svoje izsledke predstavili avtorji sodelujočih inštitucij: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center, arhitekturni biro ARREA in MGML.
Drugi del knjige prinaša vsebine, privlačne tudi širši javnosti, o Plečniku osebno.
Na podlagi bogate korespondence, ki jo hrani Muzej in galerije mesta Ljubljane, je grafološko analizo Plečnikove pisave pripravil grafolog Borut S. Pogačnik. Spomini so vsebinsko vpeljani z odlomkom iz eseja Jožeta Hudečka Vaje v nostalgiji. V knjigi so prvič objavljeni spominski zapisi ljudi, ki so se še srečevali z velikim mojstrom; svoje otroške spomine na Plečnika so zapisali Janez Bogataj, Lidija A. Bahovec in Janez Jocif. V knjigi so prvič objavljeni nekateri arhivski posnetki Jožeta Plečnika iz zasebnih arhivov. Knjiga, ki jo je mojstrsko oblikoval oblikovalec Bojan Lazarevič, prinaša tudi fotografski vpogled na mnogotere podobe prenovljene Plečnikove hiše, kakor jo je v fotografski objektiv ujel fotograf Matevž Paternoster. Omeniti pa je potrebno še kakovostne prevode prevajalcev, ki so vsebine prestavili v angleški jezik: Milan Stepanovič, Marjana Karer in Polona Mesec.

Dokumentarni film Okna naj bodo bela, bela, čista

Predstavitvi knjige je sledilo predpremierno predvajanje dokumentarnega filma o prenovi hiše z naslovom Okna naj bodo bela, bela, čista, ki je nastal v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane, posnel pa ga je filmski ustvarjalec in fotograf Tone Stojko.
»Najprej je bilo mišljeno, da posnamem kratek spot o prenovi Plečnikove hiše. Toda, ko sem videl zagnanost in profesionalnost ekipe, ki je delala na projektu, sem si dejal, da moram nujno posneti krajši dokumentarni film, na katerem se bodo ohranile tudi besede vseh, ki so pomembno prispevali k oživitvi in ohranitvi tega prekrasnega kulturnega spomenika. Tako je nastal 70-minutni dokumentarni zapis, ki ne pripoveduje samo o adaptaciji Plečnikove hiše, temveč izvemo marsikaj o Plečniku,« je o filmu povedal njegov avtor.
Glasbo za film je prispeval Milko Lazar, snemalec je bil Simon Stojko Falk, zračne posnetke pa sta posnela Luka Carl in David Jelovčan.
Film bo za javnost premierno prikazan na Prešernov dan, 8. februar, v Plečnikovi hiši in Mestnem muzeju Ljubljana od 10. do 18. ure.