Ljubljana se je uvrstila v finalni izbor za nagrado eurocities 2021 s projektom kakovostne prenove osrednjega dela Slovenske ceste v kategoriji Načrtovanje javnih prostorov – predstavitev inovativnih rešitev (Planning public spaces – presenting innovative solutions).

Na letni konferenci organizacije Eurocities 2021, ki je potekala v Leipzigu, so razglasili zmagovalce v posameznih kategorijah in v tej je prvo nagrado odnesel Kopenhagen s projektom, ki s posebnimi, trajnostnimi in vključujočimi ureditvami javnih prostorov rešuje problem odvajanja meteornih voda. Slavnostno prireditev, ki je potekala 4. novembra, je vodil župan Leipziga Burkhard Jung, ki je ob podelitvi nagrad javno izpostavil, da je njegov najljubši projekt med finalisti prav ljubljanski.

Posebna čast za Ljubljano

Naš projekt z naslovom Sodelovanje za boljše sobivanje: inovativna in vključujoča prenova osrednjega dela Slovenske ceste v Ljubljani je strokovna žirija izbrala za enega najboljših. Umestila ga je med finaliste, kamor sta se uvrstili še mesti Kopenhagen z zmagovalnim projektom »Nature based solutions – Cloudbursrt«, in Utrecht s projektom ponovne vzpostavitve rečnega kanala namesto 12-pasovne ceste. Več informacij o nominirancih v vseh kategorijah najdete tukaj, v nadaljevanju pa si lahko ogledate videoposnetek, ki povzema opis projekta v prijavi za nagrado.

 

»Posebna čast za Ljubljano je že to, da so nas postavili ob bok tako razvojno naprednim mestom v trajnostnem smislu, kot sta Kopenhagen in Utrecht. Smisel vsega tega je učenje in posnemanje dobrih praks,« je poudaril podžupan Mestne občine Ljubljana prof. Janez Koželj, ki se udeležil razglasitve.

Kopenhagen se zgleduje po Ljubljani

Tudi predstavnica Kopenhagna je izpostavila, da se njihovo mesto zgleduje po Ljubljani prav v primeru prenove osrednjega dela Slovenske ceste, saj so tudi oni poskušali uvesti skupni prometni prostor na izbrani lokaciji v danski prestolnici, a jim še ni uspelo. »Verjetno bo potreben bolj vključujoč pristop – takšen, kot ste ga ubrali vi – da bomo ljudi prepričali v tak ukrep,« je dejala ob izmenjavi čestitk.
»'Try-formation' (izpeljanka iz angleške besede 'try', ki pomeni poskusiti, in 'transformation', ki v angleščini pomeni preoblikovanje, op. a.) je ključen pri inovativnih projektih posegov v javni prostor«, tj. da se ga poskusno preoblikuje in nato spremlja, preizkuša uporabnost in potem projekt, če je uspešen, razširi še na druga območja, je med pogovorom s prof. Koželjem opisala to zanimivo novo besedno skovanko.

Prihodnost mest je v skupni rabi

Podžupan prof. Koželj je ob tem izpostavil pomen deljenja: »Deliti si ulice, stavbe, prevozna sredstva, storitve in znanje bo postalo splošen koncept trajnostnih mest v prihodnosti. Skupni prometni prostor povezuje ljudi na ulicah, kjer preizkušajo nove pogoje enakopravnega demokratičnega prostora brez omejitev, brez prednosti, s čimer postaja skupnost bolj tolerantna in odgovorna.«
Prenova osrednjega dela Slovenske ceste po načelih skupnega prometnega prostora prinaša ne samo bolj kakovosten javni prostor, temveč tudi »spreminja miselnost o tem, da (naj) imajo prednost v cestnem prometu avtomobili«, je dejal podžupan.

Sooblikovanje mestne dnevne sobe

Ljubljana je žirijo prepričevala z inovativnim in vključujočim, večletnim in postopnim pristopom k zahtevni spremembi javnega prostora v območje, ki omogoča boljšo kakovost bivanja in rabo prostora.
Slovenska cesta, ki je bila nekoč glavna cesta za tranzitni motorni promet skozi mestno središče, je z vključujočim in inovativnim pristopom ter celovito prenovo postala »mestna dnevna soba« – unikaten, kakovosten javni prostor za ljudi namesto za avtomobile.
Na osrednjem delu ceste med Šubičevo ulic in Gosposvetsko cesto smo septembra 2013 na podlagi večletnega vključujočega procesa najprej začasno spremenili prometni režim: omejili smo osebni motorni promet, zarisali kolesarsko stezo in postavili ulično opremo z namenom prikazati drugačno namembnost tega prostora.
Odzive na začasno ureditev smo sproti spremljali in na podlagi teh mnenj nato območje trajno preuredili v kakovosten javni prostor po načelih skupnega prometnega prostora, ki je bolj prijazen predvsem do pešcev, kolesarjev in uporabnikov javnega prevoza, oseb z oviranostmi, starejših, otrok ...
Po prenovi leta 2015 se je na območju zaradi zmanjšanega motornega prometa bistveno izboljšala kakovost zraka, projekt pa tudi zaradi številnih drugih prednosti uživa visoko podporo javnosti, saj izboljšuje kakovost življenja v mestu.

S spremembami na Slovenski cesti do spremembe zakonodaje

Posebnost je, da smo se takšne spremembe lotili prvi v Sloveniji in širše. Projekt je spodbudil spremembe državne zakonodaje; na podlagi tega projekta se je v februarja 2018 v Zakon o cestah dodala definicija pojma »skupni prometni prostor« ter prometni znak.
Prenova je bila zasnovana izrazito vključujoče: najustreznejša rešitev je bila izbrana na podlagi večletnih strokovnih razprav, več različnih arhitekturnih rešitev, iskanja najboljše v sodelovanju z deležniki, nevladnimi organizacijami, interesnimi skupinami, četrtnimi skupnostmi, posameznimi občani, obiskovalci idr.

Ljubljana kot članica organizacije Eurocities

Eurocities je vodilna mreža več kot 200 večjih evropskih mest iz 38 držav, ki si skupaj prizadevajo za izboljšanje kakovosti življenja. V ospredju so ljudje, ki s svojim sodelovanjem dejansko prispevajo k bolj vključujoči družbi, zdravem okolju, odprtem javnem prostoru, boljši gospodarski rasti … S tem tudi naslavljajo globalne izzive in skrbijo za boljšo prihodnost za vse.
Ljubljana je leta 1995 postala pridružena članica mreže, novembra 2017 pa smo gostili konferenco mreže Eurocities.

Podrobnejše informacije o letošnji konferenci v Leipzigu najdete tukaj.

 

Preberite tudi:

• Promet in mobilnost v Ljubljani