Danes ob 11.00 uri je župan Zoran Janković otvoril prenovljen Trnovski pristan.

S tem je zaključena prva faza prenove nabrežij Ljubljanice po Plečnikovih načrtih, ki se je začela lansko leto, v teku pa so priprave na drugo fazo – prenovo Krakovskega nasipa. Le-ta bo končana predvidoma čez leto dni. 

 

Zavod za turizem Ljubljana (ZTL) je v skladu s poslanstvom, ki izhaja iz lokalnega okolja in le-to vpenja v globalno, oblikoval program »Prezrti detajli« mesta Ljubljane, namenjen vsem lepim pozabljenim kotičkom. V tem okviru je kot prioriteto prepoznal velik potencial sicer v veliki meri zapostavljenega ambienta reke Ljubljanice. 

 

V letu 2006 je tako ZTL naročil elaborat Prenova prostorskih in naravnih prvin porečja Ljubljanice od Špice do Šentjakobskega mostu (avtorji: prof. dr. Peter Krečič, Darja Pergovnik, Aljoša Matanovič, Andrej Mercina), ki je kot krovni dokument na osnovi temeljite analize stanja in arhivske dokumentacije postavil pravila za nadaljnje delo. Projekt prenove, nadgradnjo omenjenega dokumenta, so izdelali v biroju Trije arhitekti d.o.o.

 

Prva faza tega širše zastavljenega projekta se je osredotočila na Trnovski pristan. Ta kraj je zaznamovan s Plečnikovo ureditvijo nabrežja v kombinaciji kamnitih stopnic in vrb žalujk, ki se pnejo nad njimi. Gre za veličastno in hkrati preprosto zasnovo z nezgrešljivim Plečnikovim podpisom. Začeti prenovo pri Plečniku je simbolno pomenilo tudi poklon arhitektu, ki se je nenehno loteval problematike reševanja Ljubljanice. Konkretno so se v prenovi in adaptaciji izčistilie Plečnikove poteze. Nadgrajene so bile z elementi urbane opreme, ki so za sodobno kulturo koriščenja javnega prostora neobhodni. Njihovo oblikovanje in umeščanje izhajata iz globokega razumevanja značaja obstoječe ureditve. Istočasno se novi elementi v majhnem merilu nabora materialov in oblikovanju jasno ločujejo od originalnih Plečnikovih.

 

Lesene klopi z veliko sedalno površino prehajajo v ležalne podije, ki omogočajo neformalno posedanje in poležavanje, kar prikliče v spomin čase, ko je bila Ljubljanica kopališče. Pozornost sprehajalca, ki sede pod krošnjo dreves na kamnite stopnice, je usmerjena k reki. Takšno oblikovanje v nobenem pogledu ne zmoti dolge poteze stopnic. Ob robovih se v lesenih elementih skrivajo luči in diskretno osvetljujejo robove kamnitih stopnic, ki jih bo tako moč uporabljati tudi ponoči. Kot svetilna telesa so uporabljene LED diode, ki ob maksimalni življenjski dobi porabijo minimalno količino energije. Dostopi do klopi, ki ležijo v travnati podlagi so utrjeni s hrastovimi čoki. Ne da bi zmotili vzdolžni izgled dolge travnate podlage, omogočajo hojo brez škode za samo travo. Smetnjaki so postavljeni na vseh dostopih na promenado. V osrednjem delu so inovativno potopljeni v zeleno klančino.

 

Že konec leta 2007 so bile zamenjane tudi dotrajane vrbe. Tiste, ki so se na osnovi arboristične študije izkazale za zdrave so ohranjene, ostale so zamenjane s kakovostnimi istovrstnimi odraslimi sadikami.

 

Prenova je zasnovana na ekoloških temeljih. Materiali so naravni, pri čemer je njihovo kvalitetno staranje razumljeno kot naravna danost, ujeta v oblikovanje. Les tako ni zaščiten (odpadejo vsa vzdrževalna dela, vsakoletna barvanja, lakiranja), jekleni elementi pa so izvedeni iz predoksidiranega jekla, ki se z vrhnjo plastjo rje zaščiti samo. Osvetlitev ustreza zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. 

 

Prenova je rezultat t.i. timskega dela od samega začetka. V izhodišču so mnenja združili umetnostno zgodovinska stroka (prof. dr. Peter Krečič), Zavod za varstvo kulturne dediščine (ga. Darja Pergovnik) in arhitekturna stroka (Andrej Mercina). Nadaljevanje projektiranja je temeljilo na stalnem dialogu s številnimi soglasodajalci. Agencija Republike Slovenije za okolje in ZVKD OE Ljubljana sta zgolj dva, katerih vloga je v največji meri zaznamovala proces projektiranja.

 

Zavod za turizem Ljubljana je za prenovo Trnovskega pristana v letih 2007, 2008 in 2009 namenil skupaj 465.600 EUR ( z vključenim DDV). To je Zavodov največji projekt doslej, vir predstavljajo sredstva koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo, ki so po Zakonu o igrah na srečo in Zakonu o spodbujanju razvoja turizma namenjena izgradnji turistične infrastrukture, kar Plečnikov Trnovski pristan nedvomno je.

 

Zavod za turizem Ljubljana