Mestna knjižnica Ljubljana vabi na Dan zbiranja spominov »Ljubljana v bodeči žici«, ki bo v ponedeljek, 12. maja 2014, med 9. in 18. uro v Slovanski knjižnici.

Obiskovalce vabijo, da se oglasijo v dvorani Slovanske knjižnice s svojimi fotografijami in pričevanji. Fotografije bodo digitalizirali in jih takoj vrnili, pričevanja pa zapisali ter jih postavili na portal Kamra.

Cilj projekta je spodbuditi posameznike k odkrivanju družinskih in osebnih spominov s poudarkom na fotografijah ter jim ponuditi možnost digitalizacije in zapis pričevanja v knjižnici. S tem v knjižnici opravljajo domoznansko poslanstvo digitaliziranja in ohranjanja dragocenih pričevanj za prihodnje generacije, njihovo javno dostopnost na regijskem portalu za domoznanstvo in kulturno dediščino Kamra in promocijo aplikacije za samostojno nalaganje fotografij ALBUM SLOVENIJE v okviru Kamre.

Zgodovinsko ozadje
Šestega aprila 1941 je vojna vstopila tudi v Ljubljano, tedaj glavno mesto Dravske banovine v Kraljevini Jugoslaviji - le nekaj dni pozneje je bataljon italijanskih bersaljerjev »osvojil trdnjavo Vič«, kakor se je izrazila tedanja italijanska propaganda, in vkorakal v središče mesta. Tako je tretjega maja 1941 Ljubljana postala središče nove italijanske province - Provincia di Lubiana - in s tem integralni del italijanske države. Po severnem obrobju mesta, pred Šentvidom in pred Črnučami, takoj za Zalogom, je tekla razmejitvena črta, pozneje državna meja med Italijo in Nemčijo.
V ilegali, skrito pred okupacijskimi oblastmi, je začel v mestu rasti odpor proti okupaciji in neutemeljeni aneksiji, ki je kmalu razvil svojevrstno množičnost, ki je presegala dotedanje politične in socialne ločnice.
Da bi italijanska okupacijska oblast izolirala Ljubljano, ki jo je že jeseni 1941 prepoznala kot center slovenskega odporniškega gibanja, da bi onemogočila prosto prehajanje med samim mestom in širšim zaledjem oz. celotno pokrajino, je spomladi 1942 začela graditi velikopotezno oviro – žični obroč okoli mesta.
Ljubljana je s tem postala edino glavno mesto, ki je bilo v času druge svetovne vojne popolnoma obdano s fortifikacijskim sistemom in sicer od 23. februarja 1942 do 9. maja 1945, kar pomeni 1170 dni.
V sestavi fortifikacijskega obroča v dolžini 29.663 m (širokega med 5 in 8 m ter visokega do 2 m) je bilo skupno 206 bunkerjev, žične ovire so bile nameščene v dolžini 41 km, pri čemer so napeljali tudi 2,4 km električne žice za elektriziranje bodeče žice in v ta namen zgradili tudi tri nove transformatorske postaje. Poleg zunanjega, obrambnega pasu so Italijani vpeljali še notranji obroč znotraj samega mesta. S tem so ločili center Ljubljane od predmestij Vič, Šiška in Moste. Postavili so cestne prepreke ter 34 stražarnic. Posledično so celotno okupirano Ljubljano razdelili na tri cone: notranja cona (Gosposvetska-Prešernova-Erjavčeva-Trubarjeva-Kopitarjeva) , cona II (ostala Ljubljana brez Viča, Šiške in Most) in cona III (Vič, Šiška, Moste).
Ograda je vsebovala le devet blokov ali prehodov med pokrajino in mestom. Žični obroč je zelo otežil stik mesta z okolico, odpor proti okupatorjem je bil prisiljen vzpostavljati prikrite zveze z okolico in iskanje novih poti za pretok sporočil in osebnih stikov. V zaprtem mestu je okupacijska oblast izvajala racije, množična preverjanja prebivalstva po sektorjih znotraj žične ovire, internacije, streljanja talcev. Navkljub temu so po skrivnih prehodih pod žico prehajali ranjenci in prebivalci, ki niso imeli dovoljenja za prehod te meje. Zato je po vojni postala simbol kljubovanja in upora proti okupatorju.
Po maju 1945 so meščani uničili skoraj celotni obrambni pas okoli Ljubljane, vključno z večino bunkerjev, leta 1953 so na Dunajski cesti (na mestu prehodnega bloka) postavili prvi spomenik. Leta 1957 je potekal prvi spominski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki se je nato razvil v tradicionalno prireditev. Leta 1972 so trije študentje arhitekture predstavili idejno zasnovo »Poti spominov in tovarištva« kot štiri metre široko pešpot v dolžini 34 km; pot z obeležji in drevoredi je pomagalo graditi 150.000 meščanov in je bila končana 1984.

Dnevi spominov v Slovanski knjižnici
V Mestni knjižnici Ljubljana pripravljajo Dneve spominov v okviru Slovanske knjižnice, Centra za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke. Prvi tovrstni dogodek so pripravili februarja 2013, ko so v sodelovanju s projektom Europeana zbirali spomine, dokumente in pričevanja o prvi svetovni vojni. Letošnji dogodek v večji meri navezujejo na sodelovanje z regijskim portalom Kamra in njihovo novo aplikacijo Album Slovenije. Meščane pozivajo, naj se Dneva spominov udeležijo predvsem s svojimi fotografijami iz obdobja druge svetovne vojne, ki se še posebej navezujejo na obravnavano tematiko življenja Ljubljančanov v mestu, obdanem z bodečo žico. S tem dogodkom želijo tudi negovati zavedanje o posebnosti Ljubljane kot edine prestolnice, spremenjene v »veliko koncentracijsko taborišče, ki pa ga okupator ves čas okupacije ni mogel spraviti na kolena.« (Matija Žgajnar: Ljubljana v bodeči žici, 1980, str. 30).

Več informacij dobite na naslovu dan.spominov@mklj.si ali na telefonskih številkah: 01 236 38 50 in 01 600 13 43.