V prvem mesecu projekta "Knjige za vsakogar" je izšlo 16 knjig. Prva mesečna bilanca projekta je več kot vzpodbudna ter daje slovenskemu knjižnemu trgu nekatere pomenljive signale.

V okviru programa Ljubljane – svetovne prestolnice knjige 2010 je projekt »Knjige za vsakogar« tisti, ki najbolj neposredno približuje kakovostne knjige bralcem po vsej Sloveniji. V okviru projekta bo v obdobju enega leta izšlo 21 knjižnih naslovov različnih žanrov, knjige se prodajajo po vsej Sloveniji v knjigarnah, knjižnicah in kulturnih ustanovah na preko 220 prodajnih mestih po ceni 3 EUR, natisnjene pa so bile v nakladi 8000 izvodov na naslov. Od 23. aprila, ko je projekt stekel, je izšlo prvih 16 knjig, in prva mesečna bilanca projekta je več kot vzpodbudna ter daje slovenskemu knjižnemu trgu nekatere pomenljive signale.

Projekt »Knjige za vsakogar« je bil zasnovan z namenom, da skozi močno kampanjo za promocijo branja spodbudi nakup kakovostnih in cenovno dostopnih knjig na celotnem območju Slovenije. Za Slovenski knjižni trg je znano, da je povprečna naklada knjig v letu 2009 znašala 1543 izvodov na naslov, za področje leposlovja 1098 izvodov, povprečna cene knjige pa je bila 20,03 EUR. Zahtevnejše leposlovne knjige s svojo naklado v povprečju ne presegajo številke 600 izvodov. Če smo po izposoji knjig v slovenskih splošnih knjižnicah Slovenci z izposojo 12,8 izposoj per capita letno v samem evropskem vrhu, pa smo s prodajo 2-3 izvodov na samem evropskem dnu.

Na to stanje odgovarja projekt »Knjige za vsakogar«, ki povezuje založnike, avtorje, knjigarne, knjižnice in nekatere kulturne inštitucije ter je v prvi vrsti usmerjen k bralcu. Prav zato se s tem projektom, ki ga koordinira MOL, podpirata pa ga tudi Javna agencija za knjigo RS in Ministrstvo za kulturo RS, in katerega rezultat je obširna prodajna mreža knjig, preizkušajo nove možnosti promocije knjig in branja, ki bi dvignile kulturo kupovanja knjig pri nas. Glede na dosedanje odzive tako bralcev, knjigarn, knjižnic in založnikov je pričakovati, da se bo projekt lahko v podobnih oblikah nadaljeval tudi po enem letu ljubljanskega prestolovanja knjigi. Ker se s projektom »Knjige za vsakogar« spreminja kar nekaj utečenih praks, ki so značilne za slovensko založništvo, se želi spremeniti tudi prakso nedostopnosti podatkov o prodanih knjigah. Uspeh ali neuspeh tega projekta se bo namreč na koncu meril v številkah prodanih knjig, vsekakor pa bodo ti podatki zanimivi za založnike in vse ostale udeležence v verigi knjige.

V enem mesecu, od 23. aprila do 23. maja, se je namreč skupaj prodalo 35.109 knjig, od tega v knjigarnah 25.024 , v knjižnicah 8.257, v kulturnih inštitucijah pa 1.818. Ker knjigarn v številnih krajih po Sloveniji ni in je možnost nakupa knjig omejena, je precejšen delež prodanih knjig v knjižnicah po svoje razumljiv, saj je knjižnična mreža v Sloveniji dobro razvita in relativno dobro pokriva demografsko raznoliko podobo Slovenije. Kljub temu podatki kažejo, da se je med knjižnicami daleč največ knjig prodalo v Mestni knjižnici Ljubljana, kar 4396, ne glede na to, da so knjigarne v Ljubljani sorazmerno številne. Podatki o prodaji knjig v knjižnicah po Sloveniji pa razkrivajo precej natančno sliko, kako se knjige kupujejo na posameznih območjih. V Mariboru se je denimo prodalo skoraj desetkrat manj knjig kot v Ljubljani, le 477, primerjalno slab rezultat je doseglo tudi Celje (49), po drugi strani pa se je v Škofji Loki prodalo kar 415 knjig. Na Štajerskem je tudi sicer prodaja zelo nizka, nasprotno pa je bila zelo dobra v Murski Soboti (208 knjig), v Grosupljem (324), solidna pa je tudi na Primorskem in Dolenjskem. Opisana demografska podoba prodaje knjig je lahko dobra podlaga za premislek založnikov in knjigarnarjev, kako na teh območjih spreminjati navade glede kupovanja knjig in glede bralne kulture. Od ostalih kulturnih inštitucij, ki sodelujejo v projektu, izstopajo Kinodvor s 607 prodanimi knjigami, pa tudi Kino Šiška in Slovenski etnografski muzej.

Pri posameznih naslovih so v ospredju tri knjige Cankarjeve založbe, ki so izšle 23. aprila in so tudi najdlje v prodaji. Čitanke Borisa Pahorja, Slavoja Žižka in Svetlane Makarovič so vse krepko presegle številko 5000, založba jih nima več na zalogi, so pa še dosegljive na večini prodajnih mest. Pokazalo se je tudi, da so številni in odmevni dogodki v tem prvem mesecu svetovne prestolnice knjige, povezani z omenjenimi tremi avtorji, precej pripomogli k takšnemu prodajnemu uspehu. Podobno velja tudi za deset knjig Študentske založbe, ki so bile vezane na Festival Literature sveta – Fabula ter na obiske svetovno znanih pisateljev, katerih knjige so izšle v okviru projekta »Knjige za vsakogar«, med njimi pričakovano izstopa knjiga nobelovke Herte Müller.

V prvem mesecu Ljubljane, svetovne prestolnice knjige smo torej Slovenci od 128.000 skupne naklade prvih 16. knjig pokupili 27,4 % natisnjene naklade. Prodajne številke so toliko bolj presenetljive, ker gre vendarle brez izjeme za kakovostne in nekoliko bolj zahtevne knjige. Celostna zastavitev projekta »Knjige za vsakogar«, ki sega od izbora knjig, usklajenih prodajnih poti, dogodkov, vezanih na izdane naslove, do močne promocije v dnevnem časopisju, nacionalni televiziji in radiu ter na plakatnih mestih, je podala nov pogled na prodajo knjig v Sloveniji. Zaradi omejenega dosega sicer kratkoročno ne more bistveno spremeniti knjižnega trga, lahko pa pripomore k temu, da bomo v prihodnje priča tudi drugačnim pristopom pri promociji knjig in branja, ki se bodo na koncu odražali tudi v boljših prodajnih številkah in posledično bolje razviti bralni kulturi.

Oddelek za kulturo MOL