Lutkovno gledališče Ljubljana letos obeležuje 70 let delovanja. Jubilej so obeležili tudi s premiero Levstikove povesti o Martinu Krpanu.

Martin Krpan spremlja delovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana že vse od njegovih začetkov, saj je to predstava, s katero so ljubljanski lutkarji odprli svoje prve prostore Mestnega lutkovnega gledališča leta 1950 na Levstikovem trgu, zato jo včasih imenujemo prva ”prava” predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, čeprav je gledališče delovalo že od leta 1948. V novi zasedbi in novi likovni podobi je bil Martin Krpan tudi prva predstava leta 1984, ko so si ljubljanski lutkarji po dolgih letih le izborili prostor v Mestnem domu, kjer gledališče domuje še danes. 

Tokrat se to temeljno delo slovenske literature na oder vrača v sodobni interpretaciji mladega režiserja Tina Grabnarja. Martin Krpan, ki s svojo kobilo skrivoma tihotapi sol, bleščeče cesarsko življenje na dunajskem dvoru, nonšalantno sekanje prečudovite dvorne lipe in divji dvoboji ponujajo čudovito izhodišče za lutkovno ustvarjanje. Uporabljena je tradicionalna tehnika ročnih lutk. Zgodba se odvija na klasičnem prizorišču za ročne lutke imenovanem kastelet.

Na odru LGL znova tudi Žogica Marogica

V novi sezoni se na gledališki oder vrača še ena uspešnica iz začetnega obdobja gledališča: Žogica Marogica. Uprizoritev sodi med tiste lutkovne predstave, ki so preživele številne ustvarjalne, tehnološke in modne tokove razvoja lutkovne umetnosti. Ob praznovanju obletnice in 60 let po smrti režiserja predstave Jožeta Pengova se bo gledališče z replikami lutk ter pomlajeno igralsko skupino poklonilo tej znameniti lutkovni klasiki in uglašeni ljubljanski marionetni šoli, ki jo je Pengov postavil v sam vrh evropskih gledališč. Tokrat bo za gledalce razkrito tudi gledališko zaodrje, kjer lutke z marionetnega mostu oživljajo animatorji, glas pa jim posojajo govorci, ki sedijo spodaj, na prosceniju.

Lutkovno gledališče Ljubljana je danes sodobno gledališče, ki s svojo bogato produkcijo navdušuje domače občinstvo, gostuje po svetu in za predstave dobiva številne mednarodne nagrade. Ne boji se uvajanja novih uprizoritvenih praks, hkrati pa s tenkočutno skrbjo za dediščino našega lutkarstva zagotavlja, da slovenske lutkovne legende ne izginejo iz spomina številnih generacij obiskovalcev.