Mednarodni dan migrantov
Zaradi konfliktov, vojn, diskriminacije, ekonomskih razlogov, podnebnih sprememb je vsakodnevno na tisoče ljudi prisiljenih v beg od doma.
Migracije predstavljajo napredek ter tako izziv kot priložnost sodobnih družb. Podobno kot druge evropske prestolnice in glavna mesta v razvitejših delih sveta se s povečanim številom migrantov in migrantk srečujemo tudi v Ljubljani. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je v letu 2018 iz Mestne občine Ljubljana v tujino odselilo 2.926 ljudi, k nam pa se je priselilo 5.951 ljudi. Ljubljana je odprto in dostopno mesto. Tu je nameščen največji odstotek prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji. V Ljubljani deluje azilni dom in njegova izpostava ter integracijska hiša. Osebe z mednarodno zaščito sicer v največji meri bivajo v zasebnih nastanitvah. Nekateri se v glavnem mestu brez težav vključijo v vsakdanje življenje, drugi pa so bolj odvisni od posebne skrbi in gostoljubja. Uspešna integracijska politika je tista, ki se osredotoča na oba vidika, in sicer na ohranjanje lastne etnične identitete ter na uspešno vključevanje v večinsko družbo.
Pomen integracije
Politika Mestne občine Ljubljana do imigrantov in imigrantk je naravnana k integraciji. Na območju Ljubljane se ob finančni podpori MOL v okviru programov nevladnih organizacij in naših javnih zavodov izvajajo različne aktivnosti, dejavnosti in programi s področij socialnega varstva, kulture, vzgoje in izobraževanja ter mladih. Vključevanje je najbolj učinkovito takrat, ko so programi skupnostno usmerjeni, ko imigrante sprejmejo sosedje in soseska, v kateri živijo in kjer lahko ustvarijo novo socialno mrežo. Socialno varstveni programi, ki jih ob naši podpori izvajajo nevladne organizacije (Društvo Mozaik, Slovenka filantropija, Zavod MISSS, Društvo Ključ) vključujejo predvsem naslednje aktivnosti: individualna svetovanja in informiranje, kreativne delavnice, učno pomoč, socialne in didaktične igre, športne aktivnosti, družabno udejstvovanje, spodbujanje asertivnosti, opismenjevanje in učenje slovenskega jezika, praktične oblike pomoči pri integraciji (npr. urejanje dokumentacije, pomoč pri zaposlitvi), posredovanje pri strokovnih službah in državnih institucijah ter obveščanje javnosti, izvajanja skrbništva v posebnih primerih mladoletnih prosilk in prosilcev za azil brez spremstva, ki so v postopku pridobivanja azila, ter za mladoletne imigrantke in imigrante brez spremstva, ki zaradi položaja, v katerem so se znašli, potrebujejo posebno skrb in obravnavo, zlasti ker podpora, ki jo pri tem nudi država, ni (bila) zadostna.
Otroke vključujemo v redno šolanje
Otroci migranti so v Ljubljani vključeni tudi v redne osnovne šole. Največ izkušenj s šolanjem učencev migrantov imata osnovni šoli OŠ Livada in OŠ Martina Krpana. Osnovna šola Livada že od ustanovitve vključuje otroke priseljence. V to šolo je vpisanih skoraj 90 % učencev, katerim slovenščina ni materni jezik. Že več let vpisujejo tudi otroke iz Azilnega doma. Za učence tujce so na šoli razvili dvostopenjski model vključevanja glede na čas všolanja učencev v osnovno šolo (začetek šolskega leta ali med šolskim letom) in razumevanja slovenskega jezika.
Na Mestni občini Ljubljana financiramo tudi projekt Interkulturni center, ki ga izvaja JZ Cene Štupar, katerega namen je nudenje aktivnosti in informacij s področja izobraževanja, zaposlovanja, osebnostne rasti in slovenske kulture priseljencem, prosilcem za azil, osebam z mednarodno zaščito in tudi večinskemu prebivalstvu. V aktivnosti centra so vključeni tudi otroci in ženske, torej skupini, ki sta največkrat socialno izključeni.
Mednarodni dan migrantov
18. december je bil leta 2000 razglašen za mednarodni dan migrantov kot spomin na sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990.