Mednarodni strokovnjaki in najboljše krožne prakse
V torek, 11. junija 2024, so se na Ljubljanskem gradu na mednarodni konferenci v organizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) zbrali priznani strokovnjaki z Norveške, Islandije in Slovenije, da bi predstavili nekatere najboljše krožne prakse, odkrivali nove potenciale za krožnost in raziskali vlogo in možnosti javnega sektorja pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva v Sloveniji.
Izkoriščanje lokalnih potencialov, krožna miselnost na vseh ravneh, posluh za razvojno naravnane organizacije ter sodelovanje zasebnega in javnega sektorja se kaže kot recept, ki zagotavlja uspeh.
Krožno gospodarstvo med glavnimi cilji
Mednarodne konference Krožno gospodarstvo - od strategij k dejanjem se je udeležilo več kot sto udeležencev iz javne uprave, gospodarstva in organizacij, povezanih z ohranjanjem okolja. Uvodoma jih je pozdravila direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar in poudarila da si agencija že vrsto let prizadeva za vpeljavo krožnosti v vse plasti delovanja družbe. Krožnost je tudi en glavnih ciljev, ki so ga zapisali v aktualni Regionalni razvojni program, ki deluje kot smerokaz občinam, ki jih združuje. Agencija sodeluje v najrazličnejših mednarodnih mrežah, pred nekaj leti pa je pričela s poglobljenim bilateralnim sodelovanjem z državami donatoricami Norveško, Lihtenštajnom in Islandijo in se zadnje leto posvečala predvsem spoznavanju njihovih krožnih praks. Z organizacijo konference so poskrbeli, da bodo ključna znanja prenešena tudi v domače okolje.
Mag. Marko Koprivc je izpostavil sodelovanje kot pot k transformaciji slovenskega gospodarstva v inovativno in krožno smer. Herman Baskar s predstavništva Veleposlaništva kraljevine Norveške je dodal, da sodelovanje uteleša slogan njihovih mehanizmov podpore: »Sodelujemo skupaj za zeleno, vključujočo in konkurenčno Evropo«.
Dr. Mitja Blagajne z Ministrstva za gospodarstvo je poudaril zavezanost ministrstva prehodu na krožno gospodarstvo, kar konkretizirajo v številnih projektih, zagotovili pa bodo tudi 3,5 milijona evrov za vzpostavitev in delovanje Slovenskega centra za krožno gospodarstvo z namenom zagotavljanja zelenega, ustvarjalnega in pametnega razvoja.
Ljubljanski trajnostni projekti in Misija 100
Udeležence je nagovoril tudi podžupan mesta Ljubljana Dejan Crnek, kjer je več kot tri četrtine površin zelenih, te pa še povečujejo. V nadaljevanju je Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana, predstavila tudi konkretne primere trajnostnih projektov v mestu, ki je uspešno stopilo na vlak Misije 100, od naprednega zbiranja in ravnanja z odpadki, preko različnih kampanj, usmerjenih v zmanjševanje rabe plastike, do urejanja prostora po meri človeka.
Več o Misiji 100
Ljubljana je bila leta 2022 izbrana v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Omenjena Misija je program Evropske komisije, ki bo izbrana mesta spremljala in podpirala pri preobrazbi za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030.
Namen misije je pospešiti napredek najbolj ambicioznih evropskih mest, ki bodo navdih vsem mestom v Evropi na njihovi poti do podnebne nevtralnosti. Sodelujoča mesta bodo deležna podpore in svetovanja, prednosti pri črpanju evropskih sredstev, sodelovanja v inovacijskih aktivnostih ter pilotnih in demonstracijskih projektih, možnosti povezovanja, izmenjav dobrih praks in visoke prepoznavnosti.
Do leta 2060 lahko rast uporabe surovin zmanjšamo za 30 %
Krožnost je najstarejši koncept na Zemlji, je poudaril osrednji govorec konference dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire v okviru programa Združenih narodov za okolje, ključno vprašanje pa je, kako se izogniti rabi določenih virov ali jo zmanjšati. To je preprosta nujnost, saj podnebne spremembe že krnijo kakovost našega življenja in onemogočajo prihodnost novim generacijam, za nameček pa se v črpanje virov in energetsko netrajnostno delovanje preliva izjemna količina denarja, še več pa ga namenimo obvladovanju posledic ekstremnega vremena, tako da je tovrstno ravnanje tudi ekonomsko neracionalno. Vseeno je optimističen, saj študije kažejo, da lahko do leta 2060 rast uporabe surovin zmanjšamo za 30 %, povpraševanje po energiji pa za 25 % glede na trenutni trend, pri čemer lahko ključno vlogo odigra davčna politika.
Navdihujoče prakse Islandije in Norveške
Nott Thorberg, direktorica platforme Green by Iceland je predstavila navdihujoče prakse, ki jih že izvajajo na Islandiji in opozorila na izjemen potencial geotermalne energije za Evropo. Mathias Grude Eikseth z Norveške agencije za javno in finančno upravljanje je predstavil primere uspešnega javnega financiranja zelenih rešitev ter številne uspešne projekte kot je denimo platforma za souporabo pohištva in potrebščin šol v Oslu, da zagotovijo izdelkom čim daljšo življenjsko dobo. V državi se namreč na splošno soočajo s pretirano potrošnjo in rastočim številom še uporabnih odpadkov.
Bala Kamallakharan, ustanovitelj Startup Iceland je startupe opisal kot valilnico idej, ki zmorejo prelomiti s tradicionalnimi, zrelejšimi oblikami razmišljanja in zato lahko producirajo izjemne dosežke, potrebujejo pa sistematični okvir za razvoj in delovanje.
Na konferenci so sodelovali še drugi tuji in domači strokovnjaki, ki so razpravljali o dobrih praksah na področju zelenega naročanja in uspešnega sodelovanja javnega sektorja z zasebnim.
Sogovorniki so bili soglasni, da so za prehod na zeleno gospodarstvo ključne spodbude, ki omogočajo pronicljivim start-upom in zrelim podjetjem, da razvijajo inovativne in okolju prijaznejše rešitve in izdelke, naš ključni cilj pa mora biti ohranjanje naravnih virov ter obrat potrošniškega trenda, saj bomo le tako lahko prihodnjim generacijam zagotovili dostojno življenje.