Dr. Blaž Vurnik, kustos Muzeja in galerij mesta Ljubljana, je za projekt »Skriti otroci II. svetovne vojne« prejel nagrado ICOM Slovenija.

V četrtek, 1. oktobra 2015, je v Slovenskem etnografskem muzeju potekala slavnostna podelitev nagrad ICOM Slovenije. Nagrado za mednarodno prepoznaven projekt je prejel kustos Muzeja in galerij mesta Ljubljane dr. Blaž Vurnik za projekt »Skriti otroci II. svetovne vojne«.
Gre za 18 mesecev trajajoči projekt, delno financiran s strani programa Evropa za državljane, Evropski spomini, ki je zajel obsežno vsebinsko raziskavo medvojnega in povojnega življenja otrok, ki so 2. svetovno vojno preživeli v Ljubljani brez staršev in brez zavetja svojih družin in se jih je že pred desetletji prijelo ime ilegalčki.

V obrazložitvi izbora nagrad je izvršni odbor ICOM Slovenije zapisal: Nagrada se dr. Vurniku podeljuje za avtorstvo projekta Ilegalčki, ki je del evropskega projekta Skriti otroci II. svetovne vojne (februar 2014–julij 2015) ter za scenarij dokumentarnega filma Ilegalčki (režija M. Cafnik, TV Slovenija). Nagrada se dr. Vurniku podeljuje tudi za organizacijo, izvrstno izvedbo in sodelovanje na mednarodni konferenci Otroci in II. svetovna vojna (Mestni muzej Ljubljana, 9.−10. 4. 2015) ter za soavtorstvo razstave Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 1941−1945 (soavtorica Metka Dariš, MGLM, Galerija Vžigalica, 7. 4.−17. 5. 2015), nastale na osnovi istoimenskega stripa (avtor besedila Blaž Vurnik, avtor risb Zoran Smiljanić, Ljubljana 2014). Strokovno delo dr. Vurnika je v vseh ozirih preseglo domače muzeološke okvire in se, s svojim interdisciplinarnim pristopom pri raziskovanju malo poznane teme skritih otrok med drugo svetovno vojno, uspešno umestilo v mednarodno prepoznaven krog raziskovalcev omenjene tematike. Vurnik ni le izvajalec, kustos, avtor/soavtor projekta, razstave, scenarija, stripa, je tudi inovator v celovitem predstavljanju množice zbranih pisnih dokumentov, fotografij, predmetov, pretresljivih ustnih pričevanj domači in tuji javnosti. Z uspešnim sodelovanjem z mojstrom stripovske risbe ter s spletno objavo izpovedi »ilegalčkov«, ki kličejo k novim pripovedovalcem, je v polni meri dosegel cilj ozaveščanja raznolike publike o tragičnih usodah, ki jih prinese vojna. In kar je najpomembnejše: z rezultati svojega odličnega dela je med seboj uspešno povezal žive pričevalce z najmlajšo in mlado populacijo, ki ji želimo svet brez vojn, brez »ilegalčkov«. To pa je prepoznavno Vurnikovo sporočilo, ki presega vse vrste meja.

O projektu »Skriti otroci II. svetovne vojne«: pričevanja, spletna stran, razstava, strip, film
Projekt, ki je sovpadal s praznovanjem 70-letnice konca 2. svetovne vojne, je pripeljal do naslednjih rezultatov: v obliki video intervjujev je bilo zbranih in posnetih 17 pričevanj nekdanjih ilegalčkov ter evidentiranih 732 enot muzejskega gradiva. Pričevanja so predstavljena in dostopna na novo nastali spletni strani www.skritiotroci.si v slovenskem in angleškem jeziku. V sodelovanju med kustosom Blažem Vurnikom in ustvarjalcem stripov Zoranom Smiljanićem je nastal avtorski strip Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941–1945, na podlagi stripa pa sta kustos in oblikovalka Metka Dariš pripravila razstavo z enakim naslovom. Aprila 2015 se je v okviru projekta odvila mednarodna konferenca z naslovom Otroci in 2. svetovna vojna, ki se je je udeležilo 64 strokovnjakov z vsega sveta, v sodelovanju s TV Slovenija pa je nastal tudi dokumentarni film z naslovom Ilegalčki, ki bo na televizijskih ekranih premierno predvajan jeseni 2015.

Kdo so bili skriti otroci v Ljubljani
Skriti otroci v Ljubljani, ki se jih je že med vojno oprijel izraz ilegalčki, so bili otroci aktivistov, podpornikov odporniškega gibanja, partizanov, ubitih talcev, internirancev in taboriščnikov. Bili so otroci, ki so se zaradi vojne nenadoma znašli brez staršev ali sami z materjo brez možnosti preživljanja. Osvobodilna fronta je v okviru organizacije Slovenske narodne pomoči otrokom poiskala rejniške družine, materam z majhnimi otroki, ki so se skrivale, pa možnost nastanitve. Organizacija je preko svojih članic za otroke zbirala pomoč v denarju, hrani, oblačilih, nakaznicah in drugih življenjskih potrebščinah. Sistem pomoči in skrbi za otroke je vključeval ljubljanske zdravnike, odvetnike, trgovce in druge, ki so ob potrebi priskočili na pomoč. Nekatere otroke je bilo potrebno skrivati, večkrat menjati rejniške družine in kraj bivanja, saj so jih okupacijske oblasti iskale. Zato so nekateri otroci živeli pri rejnikih pod lažnimi imeni. Prva, ki je organizirala pomoč za ogrožene otroke, je bila Ada Krivic, po njeni aretaciji in odhodu v partizane pa je organizacijo prevzela Ana Ziherl, ki ji je pri delu pomagalo več aktivistk Osvobodilne fronte. Med vojno seznamov teh otrok ni bilo, saj bi bilo to nevarno zanje, za rejnike in za njihove starše. Po vojni so aktivistke začele sestavljati sezname, na katerih se je na koncu nabralo 184 imen. Bilo naj bi jih še več, rejnikov, ki so otrokom nudili streho nad glavo in oskrbo v negotovih časih vojne, pa več kot 300.

Nagrada ICOM Slovenija spodbuja, popularizira in promovira mednarodno mreženje slovenske muzejske misli in dela. Mednarodna sodelovanja slovenskih strokovnjakov s kolegi v tujini, medinstitucionalna povezovanja, participativnost in vzajemni projekti na mednarodnem nivoju omogočajo preplet vsebin in njegovo svetovno kontekstualizacijo. Tako vzpostavljen mednarodni dialog spodbuja kritičen pogled in konstruktivno kritiko, diskusije o dediščinskih temah in vsebinah in s tem posledično dvig znanja in poznavanja o pomenu kulturne dediščine in njeni zgodovinski in sociološki prepletenosti. Promovira se razvoj in pomen muzejev kot institucij, ki prinašajo nove ideje in prispevajo k razvoju zavesti.
Nagrada ICOM Slovenija popularizira tudi vsakoletno temo Mednarodnega muzejskega dne in prispeva k njenemu širšemu in poglobljenemu razumevanju. Vsebine Mednarodnega muzejskega dne so vedno odraz aktualnega in angažiranega stanja muzejskih institucij na globalnem zemljevidu, zato želi Nagrada ICOM Slovenija izpostaviti vsakoletni imperativ na slovensko muzejsko sceno in s tem spodbuditi kreativni razmislek o njej.
Letno se podelita dve nagradi, in sicer Nagrada za mednarodno prepoznavne projekte in Nagrada za promoviranje vsakoletne izbrane ICOMove teme, ki jo je letos prejel Mestni muzej Idrija za mednarodni projekt »Antologije tihotapljenja«, vodja projekta Marija Terpin Mlinar, asistentka projekta Lili Strmšek.