Ob 9. maju, mestnem prazniku, je na Ljubljanskem gradu potekala slavnostna seja Mestnega sveta MOL, na kateri so bila podeljena najvišja mestna priznanja. Častna meščana sta postala zasl. prof. dr. Ljubo Bavcon in akademski slikar Jože Ciuha.

Ljubljana svoj mestni praznik praznuje v spomin na 9. maj 1945, ko je bila s sirenami z Ljubljanskega gradu oznanjena težko pričakovana in odločno izbojevana svoboda. Ljubljana, mesto heroj, je s partizansko vojsko pregnalo okupatorja in premagalo Žico, ki je grozeče obdajala Ljubljano in v letih vojne omejevala življenja Ljubljančank ter Ljubljančanov.

Mestna občina Ljubljana je naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljana podelila mednarodno uglednemu znanstveniku, univerzitetnemu pedagogu in publicistu zasl. prof. dr. Ljubu Bavconu

kot poklon humanistu in znanstveniku, ki je vse svoje strokovno, pedagoško in publicistično delovanje namenil družbeni preobrazbi, v kateri naj bi veljale vrednote demokracije, delitve oblasti, strpnosti, vladavine prava in učinkovitega pravnega varstva človekovih pravic. Z izkušnjo v narodnoosvobodilnem boju in prestajanjem vojaškega zapora v Italiji in Nemčiji je v Sloveniji že v času federativne jugoslovanske republike postavil najvišje civilizacijske standarde z nasprotovanjem smrtni kazni. Prof. dr. Ljubo Bavcon je pionirski predhodnik varuha človekovih pravic, med prvimi je opozarjal na izbrisane in dolga leta vodil Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Mestna občina Ljubljana je naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljana podelila akademskemu slikarju, pisatelju in univerzitetnemu pedagogu Jožetu Ciuhi

v čast velikemu svetovljanu, ki kot pronicljiv ilustrator, grafik, akvarelist, mozaicist, avtor tapiserij in obsežnega slikarskega opusa zaznamuje slovensko slikarstvo 20. stoletja.
Mednarodna umetniška javnost ga je počastila s častnim članstvom v Ruski akademiji umetnosti, francoskim in avstrijskim državnim priznanjem ter široko odprtimi vrati uglednih svetovnih galerij kot sta dunajska Albertina in londonska Tate Gallery. Kot prvi živeči umetnik je razstavljal v Van Goghovem muzeju v Amsterdamu in več kot tristokrat v galerijah po vsem svetu. S študijem vzhodnih religij in kultur je navdihnil svoje številne učence doma in v svetu, letos pa je ob svoji devetdesetletnici doživel odlično obiskano retrospektivno razstavo v Jakopičevi galeriji.
 

Nagrade mesta Ljubljana za leto 2014 so prejeli:

LJUBICA PODBORŠEK

Ljubica Podboršek je ambasadorka slovenskega znakovnega jezika. Osvojila ga je v otroštvu, ko je samoiniciativno pomagala svojim gluhim staršem in jih spremljala na javna mesta. Pozneje so tako tolmačenje kot ozaveščanje in raziskovalno delo na tem področju postali njeno poslanstvo. Postala je zagovornica in glas gluhih, ki še dandanes gradi mostove med svetom gluhih in svetom slišečih.

STOJAN BATIČ

Stojan Batič velja za izrazitega predstavnika figuralnega kiparstva. Njegov stil je močno vezan na vselej navzočo monumentalno spomeniško izraznost, ki ga je mojster svojsko stiliziral z avtentičnimi posegi. Obenem je v svojem opusu ustvarjal tudi poetično, včasih tudi izrazito erotično malo plastiko. Njegovi kipi krasijo številne javne prostore v našem mestu.

ALEKSANDER DOPLIHAR, dr. med.

Zdravnik Aleksander Doplihar, specialist medicine dela, športa in prometa, kljub častitljivim letom in upokojitvi pred 23 leti še vedno nesebično in požrtvovalno deluje v svojem poklicu. V Savskem naselju vodi in usklajuje delo 36-ih kolegov zdravnikov različnih specialnosti, ki delujejo v zdravstveni ambulanti PRO BONO. Njegovo delo odlikujejo predanost, občutek za sočloveka in sodelovanje med ljudmi ne glede na stan, prepričanje in položaj na družbeni lestvici.

MARJAN SEDMAK

Marjan Sedmak, po izobrazbi pravnik, je svoje poklicno življenje posvetil novinarstvu. V aktivnih zrelih letih se je odločil za družbeno delovanje, med drugim je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana in predsednik Evropske federacije organizacij upokojencev in za upokojene. Sedmak je tudi avtor zamisli in zasnove delovanja Dnevnih centrov aktivnosti za starejše – v Ljubljani jih deluje že šest – , ki so se izkazali kot učinkovito orodje za preprečevanje izključenosti, pa tudi kot prostori za utrjevanje medgeneracijske povezanosti.

ZDENKO VRDLOVEC

Javnost pozna Zdenka Vrdlovca predvsem kot filmskega kritika, vendar to ni celotno področje nagrajenčevega dela. Bil je ključni sodelavec revije Ekran, je avtor vrste knjig in številnih študij. Njegov prispevek k zgodovinopisju naše kinematografije je lani izdana monumentalna monografija Zgodovina filma na Slovenskem od 1896 do 2011. S svojim opusom kritik, študij, prevodov ter avtorskih knjig, v katerem je raziskal različne plasti filma, Vrdlovec sodi med najuglednejše presojevalce filmske kulture na Slovenskem.

Plakete mesta Ljubljana so prejeli:

TONE FORNEZZI TOF

Tof je na Slovenskem »inštitucija« zase. Že štiri desetletja in pol dokazuje, da je mogoče z dobro voljo, kančkom zdrave ironije, dobrimi sodelavci in medijsko podporo povezati cel narod v akcijah za pozitivne skupne cilje na področjih vrhunskega in rekreativnega športa, družbene solidarnosti in zdravega preživljanja prostega časa.

Javni zavod FESTIVAL LJUBLJANA

Festival Ljubljana je dvignil kakovost kulturne ponudbe v Sloveniji in njenem glavnem mestu na zavidljivo raven. Z izbranim programom in gostovanji umetnikov mednarodnega slovesa jo vsako leto znova celo preseže. Dragocena je tudi njegova podpora predstavljanju in raziskovanju dosežkov slovenske sodobne in pretekle glasbene ustvarjalnosti, ki se ohranja v zbornikih referatov udeležencev mednarodnih muzikoloških simpozijev.

ŠPORTNO DRUŠTVO SOKOL BEŽIGRAD

Gimnastika je bila temelj sokolskega narodno-ozaveščenega gibanja od njegovih začetkov. ŠD Sokol Bežigrad ostaja zvesto svojemu imenu in tradiciji: redno vadbo gimnastike in sorodnih panog so razširili na 18 osnovnih šol, na tekmovanjih in športnih druženjih v Sloveniji in po svetu tkejo prijateljske vezi, doma prirejajo kulturno-izobraževalne večere ter izdajajo glasilo.

KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO SVOBODA ČRNUČE

Črnuški Svobodi tudi po več kot 80 letih obstoja ne zmanjkuje moči in svežih zamisli, kako pritegniti krajane k sodelovanju v društvu. Druženje ob ustvarjanju in povezanost z domačimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in drugimi društvi poživljajo utrip Črnuč, ki so na daleč znane po ljubezni do petja in številnih kakovostnih zborih. Samo v okviru Svobode delujejo trije, poleg teh še oktet in dve glasbeni zasedbi.