Vključevanje deležnikov in različnih javnosti je ena ključnih sestavin evropskega projekta URBforDAN. Tako smo 21. novembra 2018 v prostorih Četrtne skupnosti Trnovo pripravili delavnico z uporabniki in predstavniki posameznih skupin uporabnikov ter dan pozneje še delavnico z lastniki gozdnih zemljišč na Golovcu.

Soustvarjanje skupnih rešitev

V Mestni občini Ljubljana se zavedamo, da imajo gozdovi poseben namen in pomen, zato si prizadevamo zanje skrbeti skladno z načeli trajnostnega razvoja. Ker pa je lastništvo na Golovcu, ki smo ga izbrali kot pilotno območje v okviru projekta URBforDAN – upravljanje in raba urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih, precej razdrobljeno, je potrebno k reševanju pristopiti bolj sistematično.

Prav s tem namenom smo na delavnice povabili različne deležnike, ki bi s sodelovanjem soustvarjali rešitve, s svojimi predlogi pa prispevali k boljšemu upravljanju in razvoju tega območja. Od skupno več kot 70 udeležencev obeh dogodkov smo prejeli pomemben odziv in uporabne predloge, ki jih bomo obravnavali v nadaljnjih korakih projekta.

Uporabniki Golovca posredovali zanimive ideje

Udeležencem smo predstavili trenutno situacijo na Golovcu in orisali načrt, s katerim bi režim upravljanja Golovca spremenili na bolje in bi s projektom ta prostor tudi ustrezno uredili, skladno s potrebami in željami uporabnikov ter drugih deležnikov. Načrt bi tudi omogočil vzpostavitev okvira sodelovanja med mestom in lastniki v obliki platforme. Na ta način bomo sposobni sedanji pristop gospodarjenja (ki je popolnoma fragmentiran oz. ga sploh ni) sposobni nadgraditi v upravljanje (kar pomeni celostni pristop, kjer je bolj v fokusu urbani gozd kot celota).

Predstavniki vrtcev, ki delujejo v bližini Golovca ali izvajajo dejavnosti na tem območju, so izrazili željo po ureditvi učnih poti ali učilnic na prostem in namestitvi poučnih tabel z namenom gozdne pedagogike. Predlagali so tudi, da bi blizu vstopnih točk uredili igrala ali igralnice, ki bi omogočile ustvarjanje, igranje in spoznavanje naravnih materialov, vključno z dostopom za otroke s posebnimi potrebami.

Predstavniki šol so predlagali ureditev skulptur ali drugih vsebin, ki bi otroke privabile v gozd. Izpostavili so potrebo po označitvi poti, po katerih bi lahko potekali pohodi in druge prireditve, kar so udeleženci s Četrtne skupnosti Golovec podprli. Želijo si predvsem vzpostavitev Srčne poti, namenjene srčnim bolnikom. Kolesarji so poudarili predvsem ureditev poti za (gorsko) kolesarjenje oz. proge za spust z gorskimi kolesi.

V splošnem si uporabniki želijo še boljšo označitev poti do Golovca in po območju, več košev za odpadke in pitnikov, predlagali pa so tudi postavitev razglednega stolpa.

Želimo vzpostaviti konstruktiven dialog z lastniki

Lastništvo gozdnih površin na Golovcu je precej razpršeno, saj je dobrih 86 % gozda v lasti fizičnih in pravnih oseb. Prepoznavamo tri skupine lastnikov: prvi skrbijo za gozd in z njim ravnajo zgledno, drugi se odzovejo ob posegih, tretji pa se ne vključujejo, ali sploh ne vedo, kje imajo svoj gozd. Ker se ta situacija odraža tudi na kakovosti rabe gozda in preživljanja prostega časa v njem, želimo skozi projekt poiskati skupen jezik med uporabniki in lastniki. Z njimi želimo vzpostaviti dialog in pridobiti mnenje o možnostih v gozdu.

Na dogodku smo udeležene lastnike pomirili, da jim »občina ne bo ničesar vzela«, kakor so se zbali nekateri izmed njih, in da območja ne želimo spreminjati v zazidljiva zemljišča, temveč dodatno zaščititi gozd s posebnim namenom. Z njim želimo ustrezno gospodariti in ga smiselno razviti v gozd aktivnosti, ki nam bo služil za vse oblike rekreacije in ostale socialne funkcije.

Vremenske ujme in povečana rekreativna dejavnost v zadnjem času so pokazale, da je potrebno aktivno pristopiti k iskanju rešitev. »Brez lastnikov in sodelovanja z njimi naš projekt ne more biti uspešen,« so poudarili organizatorji delavnic.

Udeleženci so predlagali ustanovitev neke oblike združenja lastnikov, ki bi enotno nastopali v nadaljnjih pogovorih o urejanju in upravljanju območja. »Upamo, da bomo še naprej sodelovali na prihodnjih delavnicah in tako odpravili nezaupanje ter poiskali ustrezne skupne rešitve,« so dejali organizatorji in napovedali vsaj še štiri delavnice do konca projekta, tako z lastniki kot z uporabniki.

Nagrajujemo sodelovanje

Prvi sklop delavnic je namenjen strateškemu usmerjanju, nato sledijo delavnice za razvoj akcijskega načrta. Z javno razgrnitvijo načrta sredi leta 2019 bomo odprli razpravo o tem, ali je načrt res to, kar smo želeli. V letu 2020 sledi iniciativa za skupno upravljanje urbanih gozdov in na koncu natečaj. Tri najboljše razvojne ideje bomo tudi nagradili – pripravljene bodo idejne zasnove, kar je prvi korak k njihovi realizaciji.

Povabilo k sodelovanju se ne navezuje zgolj na omenjeni novembrski delavnici, temveč ostaja odprto skozi celotno trajanje projekta.