V sredo, 9.12.2009, je župan Zoran Janković odprl nove prostore enote Bonifacij za dva oddelka otrok prvega starostnega obdobja, novo igrišče in prenovljeno kuhinjo.

Do leta 2008 je potekal program v petih igralnicah, in sicer za otroke prvega starostnega obdobja. V vrtčevskem letu 2008/09 je vrtec pridobil štiri igralnice prav tako za otroke prvega starostnega obdobja. V vrtčevskem letu 2009/10 pa so ob pridobitvi še dveh igralnic, začeli s postopnim izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela tudi za otroke drugega starostnega obdobja.

Skupaj prenova prostorov, prenovljene kuhinje in igrišča znaša 629.710,18 EUR.

 

 

 

KAJ RASTE

Pesmico je napisala Helena Sprager, vzgojiteljica iz vrtca Viški gaj, ob otvoritvi vrtca in igrišča.
Ljubljana, 09.12.2009
 

Iz majhnega raste veliko, to drži kot pribito.
Vendar ne rastejo le žive stvari, temveč tudi tisto, kar se iz ideje porodi.
Rastejo hiše, igrišča, parki in vrtovi, v katerih se naša otročad lovi.
Tudi naša hiša raste in se širi,
saj se za dve novi igralnici več otrok in ljudi v njej motovili.
Da trebuščki vseh so siti, naša kuhinja skrbi,
ki se v obnovljenih prostorih dela veseli.
Tisto kar raste mora imeti dobre pogoje,
kar pomeni, da ne sme vsak vleči le po svoje.
Potrebno je sodelovanje, usklajevanje, morda tudi barantanje.
Najlepše so tiste stvari, ki rastejo iz dobrote, toplote, nasmeha, objema,
saj le tako se v rasti prav vse ujema.
Rasti je včasih malo težko, ker se kaj zatakne in uspešno rast zamakne.
Zato potrebno je veliko potrpljenja, kar je večna preizkušnja življenja.
Rastemo na različne načine: v znanju, izkušnjah, smejanju, dajanju, sodelovanju, nagrajevanju, spoštovanju, raziskovanju…
Tako gremo vedno novim izzivom naproti, ki jih nikoli ne zmanjka na naši poti.
Včasih zraste kaj hitro, a včasih počasi,
proti temu ne moremo nič, so pač taki časi.
Lahko pa se zravnamo in zasledujemo naš skupen cilj,
pa naj bo oddaljen ne vem koliko milj.
V timskem duhu vedno nekdo za korak naprej poprime in tako se s skupnimi močmi prav daleč pririne.
Ko pridemo na cilj, je pomembno naše potovanje,
saj le tako uzaveščamo svoje sanje.
Rast najdemo v prostoru, kjer se igramo, pojemo, plešemo in se radi imamo.
Zato v prostoru in času vedno kaj rase,
najbolje je, da je dobro, da zdrži za vse čase.
Tako vse toplo, žgečkljivo, prijetno, prijazno
napolni vsakega od nas in prav nič ne ostane prazno.
Taka je rast, to ni past, to je barva življenja,
ki vsakega od nas vsak trenutek spremlja.
Z vsakim korakom naj rastejo vse pozitivne stvari,
saj le tako bo svet prijazen za vse ljudi.