V Šiški, na odseku med nadvozom Celovške ceste nad severno obvoznico in Cesto Ljubljanske brigade, poteka obnova vročevodnega omrežja. Dela, ki jih izvaja Energetika Ljubljana, bodo potekala predvidoma do začetka oktobra 2016.

Zaradi del bodo na posameznih odsekih delne ali popolne zapore cest, o čemer bo Energetika Ljubljana obvestila lastnike stavb, podroben seznam ulic s hišnimi številkami stavb, v katerih bo v času izvajanja obnove prekinjena oskrba s toploto, pa bo objavljen na spletni strani družbe, v zavihku »Dela na omrežju«.

Reševanje problematike dreves in grmovnic, zasajenih na trasi vročevoda

Pri sistemskih obnovah vročevodnega omrežja in pri intervencijskih posegih se Energetika Ljubljana srečuje tudi s problematiko dreves in grmovnic, ki so bila v preteklosti zasajena neposredno na traso vročevoda. Takšna zasaditev je namreč v nasprotju z zakonodajo in tehničnimi normativi. Za odkop vročevodne kinete, odkrivanje kinete in sanacijo vročevoda je zato potrebno v vplivnem območju izkopa predhodno odstraniti drevje in grmovnice, ki rastejo neposredno na njej ali pa v taki bližini, da zaradi izkopa predstavljajo nevarnost za izvajalce del in ostale ljudi, ki se zadržujejo na območju del oz. v njegovi neposredni bližini.

Odstranitev dreves in vzdrževanje koreninskih grud tistih dreves, ki niso odstranjena, poteka skladno z arborističnim elaboratom. V ta namen je na gradbiščih prisoten arborist, ki sproti korigira ali dodaja nove ukrepe za vzdrževanje obstoječe zasaditve.

Vsa odstranjena drevesa in grmovnice Energetika Ljubljana po zaključku gradnje nadomesti - ali na isti lokaciji, vendar v primerni oddaljenosti od trase vročevoda, ali na drugi lokaciji, ki jo določi skupaj z Mestno občino Ljubljana. V novembru 2016, to je v času izven vegetacijske sezone, bo tako na novo posadila 92 dreves na območju Šiške, natančneje na odseku Na Jami – Kogojeva ulica, kjer so bila v sklopu že izvedene obnove vročevoda odstranjena drevesa in grmovnice. Nadomestila bo tudi 27 dreves, ki rastejo na ali tik ob izkopu, ki je potreben za obnovo vročevoda med severno obvoznico in Mercator centrom v Šiški.

Energetika Ljubljana se v celoti zaveda občutljivosti posegov v obstoječe zasaditve, zato izvede vse ukrepe za minimalno odstranitev dreves in grmovnic ter načrtovano nadomestno zasaditev v času obnovitvenih del. Načrtovane obnove omrežja so nujne, saj so alternativa temu le intervencijski posegi za odpravo puščanj med ogrevalno sezono. V teh primerih se morajo odstranitve izvesti »ad hoc« oz. v manj nadzorovanem obsegu, saj gre za intervencijsko reševanje oskrbe s toploto. V veliko primerih to vključuje tudi ustanove kot so šole, vrtci, domovi ostarelih, hoteli ipd., ki so praviloma veliko bolj odvisne od redne oskrbe s toploto.

Zakaj so pomembne sistematične obnove omrežja?

Več kot 1600 km cevi vročevodnega in plinovodnega omrežja
Ljubljana ima dva infrastrukturna sistema za daljinsko oskrbo z energijo, in sicer vročevodno in plinovodno omrežje, ki v skupni izmeri obsegata več kot 1600 km cevi, ki se razprostirajo pod tlemi Ljubljane in nekaterih primestnih občin. Daljinsko ogrevanje bo konec tega leta obeležilo 55 let delovanja, oskrba s plinom 155 let. Oba sistema skozi vsa leta pomembno prispevata k izboljšanju kakovosti zraka v Mestni občini Ljubljana.

Od več tedenskih zaustavitev do zgolj nekaj dnevnih
Za zanesljivo dobavo toplote in zemeljskega plina in za razvoj obeh omrežij je odgovorna Energetika Ljubljana, ki v ta namen od leta 2000 izvaja tudi sistematične obnove omrežja, predvsem vročevoda. Ker so obnove vročevoda povezane tudi z zaustavitvijo obratovanja in prekinitvijo dobave toplote, te potekajo v času izven ogrevalne sezone. Še v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so vsa dela na vročevodnem omrežju potekala s popolno prekinitvijo obratovanja omrežja in dobave toplote za vse uporabnike, in sicer v obdobju treh tednov. Danes prekinitve dobave toplote uporabnikom na ožjem ali širšem območju obnove trajajo le od dva do tri dni. V primerih, ko je treba zamenjati več cevnih segmentov, kot se jih lahko v tridnevnem roku, pa se obnova izvede v več fazah, in sicer z vmesno ponovno vzpostavitvijo dobave toplote. S tem se zmanjšuje negativne vplive prekinitve dobave pri uporabnikih.

Občutno zmanjšanje potenciala puščanja vročevodnega omrežja
Celotno vročevodno omrežje meri 260 km oz. skupaj s povratnimi cevmi 520 km in ima volumen 42.000 kubičnih metrov. 90 km omrežja je starejšega od 30 let, izvedenega iz jeklenih cevi, položenih v armiranobetonske kinete. Za 98 odstotkov vseh težav in poškodb, ki nastanejo na jekleni cevi vročevodnega omrežja, je vzrok v slabo ali sploh neizvedeni hidroizolaciji kinet. Meteorna voda zato pronica preko pokrovov kinet in povzroča korozijo na jeklenih ceveh in podporah. Zaradi korozije se stena cevi stalno tanjša in ko doseže debelino, ki ne vzdrži več obratovalnega tlaka omrežja, pride do razpoke in puščanja omrežja. Pri tlakih v omrežju, ki dosegajo tudi do 12 barov, že majhna razpoka lahko predstavlja večjo izgubo omrežne vode. In ko se na omrežju pojavi več poškodb in puščanj hkrati, se lahko izgube omrežne vode hitro povečujejo in v skrajnem primeru lahko predstavljajo grožnjo za razpad sistema.

V skrbi za uporabnike in za sistem daljinskega ogrevanja Energetika Ljubljana zato s sistematičnimi obnovami najstarejših delov omrežja preprečuje tovrstne možnosti za zmanjševanje obratovalne sposobnosti omrežja. Z vsemi ukrepi ugotavljanja stanja vročevodnega omrežja (ročna in letalska termografija, sekcijski tlačni preizkusi, korelator, geofon) redno spremlja stanje na omrežju in potencialno kritična mesta pravočasno sanira. Potrditev pravilnosti ukrepov je zmanjšanje izgub vode iz vročevodnega sistema na trenutno okoli 10 kubičnih metrov na uro, kar je pri tako velikem sistemu z že omenjeno dolžino vročevoda in volumnom praktično zanemarljivo.