Objavljamo odgovor župana Zorana Jankovića na javno pismo organizacij in posameznikov glede ukrepov za blaženje vročine v Ljubljani.

v Mestni občini Ljubljana si vseskozi prizadevamo predvsem za nenehno izboljšanje kakovosti življenja za naše meščanke in meščane. Temu sledimo tako pri načrtovanju kot izvajanju projektov, ki so hkrati usmerjeni tudi v doseganje ambicioznih okoljskih in podnebnih ciljev. Da so podnebne spremembe dejstvo, s katerim se soočamo v obliki ekstremnih vremenskih pojavov, tudi vročino, se absolutno zavedamo in iščemo rešitve za omilitev posledic podnebnih sprememb ter jih udejanjamo.

Kot ste seznanjeni, smo se med drugim uvrstili tudi med 100 ogljično nevtralnih evropskih mest do leta 2030. To razumemo kot priznanje za dosedanje delo, predvsem pa smo s tem izkazali jasno namero za razogljičenje mesta.

Že leta 2007 smo z Vizijo Ljubljana 2025 stopili na pot trajnostnega razvoja mesta, v okviru katerega še danes sledimo zastavljenim ciljem – zagotoviti kakovostno življenje vsem našim meščankam in meščanom v zelenem, varnem, čistem, solidarnem, strpnem in tovariškem mestu.
Z vizijo smo opredelili tudi 93 konkretnih razvojnih projektov, ki so bili že izvedeni, ali pa so v različnih fazah izvedbe. Poleg navedenih smo izvedli še več kot 2.400 drugih projektov za večjo kakovost življenja v mestu, pri tem pa smo bili in še zmeraj smo soočeni z mnogimi globalnimi spremembami, s posledicami svetovne finančne in gospodarske krize pred dobrim desetletjem, z doslej najzahtevnejšim zdravstvenim izzivom (pandemija Covid -19), katerega posledice občutimo na vseh področjih življenja in družbenega delovanja ter posledicami vojne v Ukrajini, ki se kažejo v vseh ključnih gospodarskih panogah, še posebej izrazito na energetskem področju.
Trenutno pripravljamo novo Vizijo Ljubljane do 2045, ki prepoznava podnebne spremembe kot temeljni izziv prihodnjega razvoja. Tudi v novi Viziji 2045 gradimo Ljubljano kot mesto po meri človeka z visoko kakovostjo življenja. Ob tem smo konkretizirali številne ukrepe za obdobje 2022-2027, tudi zaradi možnosti pridobivanja evropskih sredstev.

V nadaljevanju navajamo nekaj naših aktivnosti, ki naslavljajo podnebne spremembe in preprečevanje ter omilitev poletnih vročinskih valov:

Razogljičenje energetike

Celoten razvoj je usmerjen v razogljičenje virov za proizvodnjo toplote in elektrike. Poleg izgradnje plinsko-parne enote, ki se že zaključuje in bo po začetku svojega obratovanja omogočila 70-odstotno zmanjšanje porabe premoga, med ključne razvojne projekte spada tudi povečanje uporabe obnovljivih virov energije (lesne biomase in sonca) ter izgradnja objekta za energijsko izrabo nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov.
Prehod v »zeleno« bo na področju zemeljskega plina temeljil na širjenju omrežja in tehnologijah vtiskovanja obnovljivega vodika, sintetičnega metana in biometana v omrežje.
Energetika Ljubljana je že danes največja uporabnica lesne biomase za proizvodnjo toplote in elektrike v Sloveniji - na leto uporabi več kot 100.000 ton lesnih sekancev -, med ključnimi strateškimi projekti pa je tudi nova termoenergetska enota, s katero načrtujemo podvojitev dosedanje letne količine biomase. Dodatna uporaba biomase predstavlja zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 100.000 ton.
Ukrepi za zmanjšanje porabe energije - v enoti TE-TOL imamo največjo visoko učinkovito soproizvodno napravo za proizvodnjo toplote in elektrike, s katero zagotavljamo 85% energijsko učinkovitost in posledično zmanjšano primarno rabo energije. Sistemi daljinskega ogrevanja so v svetu prepoznani kot ključni element razogljičenja in izboljšanja kakovosti zunanjega zraka, spodbujajo jih tudi politike EU. Z visoko učinkovitimi in tehnološko naprednimi napravami za zmanjševanje emisij snovi v zrak pa zagotavljamo minimalne izpuste.

Trajnostni preobrazbi obstoječih proizvodnih virov je namenjen tudi projekt energijske izrabe reke Ljubljanice s postavitvijo treh malih hidroelektrarn (MHE) in vzpostavitvijo krožne plovne poti po Ljubljanici. Za neovirane migracije vodnih organizmov bo poskrbljeno tudi s sonaravnimi prehodi na vseh treh lokacijah (Ambrožev trg, Gruberjev prekop in Sotočje), kar bo občutno izboljšalo trenutno stanje.

Energetska prenova objektov v lasti MOL

Za večjo energetsko učinkovitost uspešno izvajamo tudi energetsko prenovo občinskih objektov, pri čemer smo ohranili več kot 180.000 dreves. Do sedaj smo prenovili že 86 objektov.

Izgradnja Urbane digitalne platforme

Tudi na področju digitalizacije Ljubljana sledi najsodobnejšim trendom, zato gradi t.i. platformo pametnega mesta, ki bo aktivno prispevala boljšim pogojem za bivanje in delo v mestu. S pomočjo platforme bomo še okrepili obveščanje javnosti o vseh relevantnih okoljskih parametrih, s pomočjo različnih elektronskih storitev (kot npr. aplikacija za multimodalno mobilnost) pa bomo vzpodbujali trajnostne navade prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane.

Ozelenitev mesta

Kljub temu, da je Ljubljana med najbolj zelenimi svetovnimi prestolnicami (kar tri četrtine mesta prekrivajo zelene površine), mesto nenehno dodatno ozelenjujemo. Degradirane, prezrte in neizkoriščene dele mesta spreminjamo v nove zelene površine, s čimer prispevamo k blaženju podnebnih sprememb in kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane (parki, vrtički, igrišča, urbani sadovnjaki ipd). V zadnjih 15 letih smo zasadili preko 40.000 novih dreves ter vzpostavili preko 120 ha novih zelenih parkovnih površin (večinoma na nekoč degradiranih površinah).
Prizadevamo si, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, posamezno drevo odstranimo le na podlagi ocene certificiranega arborista. Ob tem nenehno zasajamo nova drevesa. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah v povprečju zasadimo 600 dreves na leto, dodatna sadimo tudi ob prenovah ulic, cest, trgov, parkirišč in ob ureditvah drugih javnih površin. Skrbimo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih.
V zadnjih štirih letih smo tako zasadili okoli 3.000 dreves, od tega smo jih lani posadili kar 1.080, letos pa samo v okviru spomladanske akcije Za lepšo Ljubljano 300. Ob tem velja omeniti, da arboristi vseskozi spremljajo tudi stanje obstoječih dreves, pri čemer bolna drevesa nadomeščamo z novimi.

Tudi zato smo že tri leta zapored prejemniki naziva mesto dreves, ki ga podeljujeta Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

Ob prenovah objektov in zunanjih površin šol in vrtcev te urejamo skladno s predpisanimi normativi, ki predpisujejo tudi širitev zelenih površin.
Na zunanjih površinah zasadimo nova drevesa, ki med drugim omogočajo naravno senco (primeri takšnih zasaditev so Vrtec Pedenjped enota Pedenjcarstvo, Vrtec Galjevica enota Jurček, Vrtec Šentvid enota Sapramiška, Vrtec Jarše enota Kekec), igrišča urejamo tudi za namen izvajanja iger z vodo in postavljamo pitnike (Vrtec Ledina; Vrtec Galjevica, enota Jurček; Vrtec Šentvid, enota Sapramiška), na objektih vrtcev urejamo tudi nadstreške na terasah (Vrtec Kolezija enota Kolezija, Vrtec Vrhovci enota Rožnik, Vrtec Vodmat enota Vodmat, Vrtec Jarše enota Mojca).
V javnem zavodu Mala ulica smo uredili zeleno vertikalno steno na zunanjem igrišču, najnovejša pridobitev pa je pršilnik na igrišču.

V Mestni občini Ljubljana je dobrih 40 % površine pokrite z avtohtonim gozdom, del tega je 1153 ha razglašenega kot gozd s posebnim pomenom. V okviru projekta URBforDAN – upravljanje in raba urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih smo sprejeli Strategijo razvoja mestnih gozdov Ljubljane 2020 – 2045, s katero bomo še naprej odgovorno, kakovostno in učinkovito upravljali z mestnimi gozdovi ter ustvarjali kakovosten prostor za prebivalke in prebivalce Ljubljane.
Približno 20 % celotne površine MOL ima status varovane ali zavarovane narave (NATURA 2000, ekološko pomembna območja, krajinski parki). Površina, ki je zavarovana, se bo še nekoliko povečala z novim odlokom o zavarovanju drevesnih in oblikovanih naravnih vrednot za naravne spomenike v Mestni občini Ljubljana, ki je v pripravi.
Cilj v Viziji 2045 je, da bo delež zelenih površin v MOL znašal 76 %. Ljubljana je in bo evropska prestolnica z največ zelenimi površinami na prebivalca.

Ozelenitev avtobusnih nadstrešnic
Nadstrešnice na avtobusnih postajališčih postopno ozelenjujemo od leta 2020. Aktivnosti izvajamo v sodelovanju z Botaničnim vrtom Ljubljana in Europlakatom. Na nadstrešnice zasajamo izključno avtohtone rastline, vzgojene v Botaničnem vrtu Ljubljana, ki prenesejo sušo, visoko količino sončnega sevanja in so zanimive za čebele ter druge opraševalce. V letu 2020 smo ozelenili 3 nadstrešnice (Aškerčeva cesta, Gornji trg in Kolodvor), lani nadstrešnice na petih avtobusnih postajališčih (postajališča Križanke, Mirje, Gornji trg, obe postajališči Drama). Akciji se je pridružila tudi družba BTC, ki je ozelenila tri postajališča na območju BTC.
V letošnjem letu nadaljujemo ozelenitev na petih dodatnih nadstrešnicah.

Samooskrba z lokalno in ekološko pridelano hrano

V Mestni občini Ljubljana razvijamo podeželje in urbano kmetijstvo dolgoročno. V letošnjem letu sprejeti Strategiji razvoja podeželja in urbanega kmetijstva za obdobje 2021-2027 je poudarek na doseganju višje stopnje samooskrbnosti in prilagajanju na podnebne spremembe.

S postavljenimi cilji, ukrepi in aktivnostmi sledimo večji samooskrbi z lokalno pridelano hrano:

• na 882 kmetijskih gospodarstvih je zaposlenih kar 487 oseb, ki živijo samo od kmetijske dejavnosti;
• z denarnimi spodbudami sofinanciramo naložbe na kmetijskih gospodarstvih, ki morajo biti usmerjena v ekološko ali integrirano pridelavo, pri reji živine v prosto rejo itd., podpiramo razvoj dopolnilnih dejavnosti;
• upravljamo s 1071 vrtički, na katerih je dovoljen le ekološki način pridelave, za vrtičkarje organiziramo izobraževanje na treh učnih vrtovih;
• urejamo območje ob Savi v Črnučah, kjer so desetletja spontano in stihijsko nastajali neurejeni in nelegalni vrtički. Očistili smo 40 metrski obvodni pas, pri čemer smo ustvarili novo urejeno zeleno površino. Območje vrtičkov, kjer je zelo pisano lastništvo, pa v sodelovanju z lastniki zemljišč urejamo na način, da bodo uporabniki prostora vrtove dejansko namenili samooskrbi z zelenjavo in vrtove uredili na način, kot je dovoljeno na drugih vrtičkarskih območjih. Na celotnem območju bo lahko vrtnarilo več kot 500 vrtičkarjev;
• vzpostavljamo javne sadovnjake, trenutno so ti na šestih območjih, kjer je zasajenih 600 sadnih dreves, predvsem stare, avtohtone vrste;
• zavedamo se pomena opraševalcev, vzpostavili smo Čebeljo pot, spodbujamo ozelenitve z medovitimi rastlinami, zagotavljamo prehransko varnost opraševalcem - med drugim tudi s pozno košnjo travniških površin pod sloganom »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«, prenašamo znanja o pomembnosti opraševalcev in sožitju z njimi med najmlajše, preko programa API vrtec;
• Čebeljo pot, kot dobro prakso prenašamo preko projektov BeePatNet in BeePathNet- Reloaded v druga evropska mesta;
• spremljamo rodovitnost tal in vsebnost nevarnih snovi v tleh in pridelkih kot izhodišče za strokovno in okolju prijazno kmetovanje na vodovarstvenih območjih v Mestni občini Ljubljana, itd.

Trajnostna mobilnost

Izvajamo številne projekte, ukrepe in dejavnosti za spodbujanje trajnostne mobilnosti, skladno s cilji Celostne prometne strategije Mestne občine Ljubljana in Ljubljanske urbane regije.
S številnimi ukrepi v zadnjih letih je Ljubljana postala mesto kolesarjev. V mestnem središču je bilo tako med letoma 2007 in 2022 prenovljenih cca. 17 ha površin, ki so bile spremenjene iz površin, namenjenih motornemu prometu, v javne površine, namenjene hoji, kolesarjenju, druženju in ustvarjanju javnega življenja. Ljubljana se danes lahko pohvali z največjo cono za pešce med evropskimi mesti, ki se bo po prenovi Petkovškovega nabrežja povečala še za 2 ha. Z gradnjo oz. prenovo 13 mostov čez Ljubljanico smo skrajšali razdaljo za pešce in kolesarje. V tem času smo ukinili vsa parkirišča na trgih v mestnem središču, ulice in nabrežja smo preuredili ter ozelenili v visoko kakovostne javne površine, za kar smo prejeli tudi Evropsko nagrado za urbani javni prostor.
Prav tako pri prenovi cest in javnega prostora pozornost posvečamo blaženju učinkov podnebnih sprememb z dodatno ozelenitvijo, vodnimi elementi ter uporabo svetlejših in vzdržnih materialov, kjer je to mogoče oziroma smiselno glede na rabo prostora.
Kolesarji danes uporabljajo več kot 310 km urejenih kolesarskih površin, v sistemu izposoje koles Bicikelj je na voljo že 83 postajališč z 830 kolesi. Ena zadnjih pomembnih pridobitev je zagotovo prva pokrita javna kolesarnica v garažni hiši Kongresni trg, v kateri je prostora za 78 navadnih in 14 električnih koles. Pokrita kolesarnica bo umeščena tudi v prostore nove železniške postaje.
Mestno kolesarsko infrastrukturo navezujemo na regionalne povezave, da spodbujamo medobčinsko in rekreativno-turistično kolesarjenje predvsem v Ljubljanski urbani regiji; v tem okviru bomo v bližnji prihodnosti vzpostavili regionalno kolesarsko povezavo Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana ter Ljubljana–Polhov Gradec.

Druge vidnejše izboljšave kolesarske infrastrukture, ukrepov in dejavnosti za kolesarje v preteklih letih so navedene v kolesarskih letopisih, dostopnih na naši spletni strani 

Ljubljana se je že trikrat zaporedoma uvrstila na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu The Copenhagenize Index.

Prizadevamo si tudi za do potnikov in okolja prijazen javni prevoz. Vozni park Ljubljanskega potniškega prometa sestavlja že 50 % avtobusov na zemeljski plin oziroma hibridni pogon (kombinacija zemeljski plin in elektromotor). Poleg tega nudimo brezplačni prevoz s sedmimi električnimi vozili Kavalir, na voljo pa je tudi turistični vlakec na električni pogon Urban. Z različnimi ukrepi spodbujamo nadaljnji razvoj elektromobilnosti – med drugim sta v Ljubljani na voljo sistema souporabe električnih avtomobilov in električnih koles. Ljubljana je bila letos tudi izbrana za najboljše e-mobilnostno mesto v Sloveniji.

Vodne površine in dostop do pitne vode

Z vidika ohlajanja mesta so pomembne tudi vodne površine, ki jih vzdržujemo in ohranjamo ter vzpostavljamo nove kakovostne obvodne prostore. Primer take ureditve je pred tem povsem degradiran Črnuški bajer, ki smo ga takoj, ko je prešel v last Mestne občine Ljubljana, sonaravno uredili.
Nekoč degradirano območje je tako postalo še ena zelena oaza za sproščanje in preživljanje prostega časa. Pripravljamo načrte za sonaravno ureditev podutiškega bajerja, itd.
Meščanke in meščani se lahko ohladijo na mestnih kopališčih, uredili pa smo tudi plaži na Savi in Ljubljanici.
Po mestu, na rekreacijskih in zelenih površinah ter ob otroških igriščih, je razporejenih kar 51 pitnikov in 5 fontan s pitno vodo pri katerih se lahko posamezniki osvežijo s kakovostno pitno vodo. Letos smo namestili tri nove pitnike, ki jih najdete na prenovljenem Trgu mladinskih delovnih brigad, v parku Tivoli pri mini golfu ter ob Cesti v Gorice.
Nad Prešernovim trgom tudi to poletje prši osvežilen »dež«. Gre za umetniško instalacijo, ki jo je pred leti predstavil umetnik Zmago Modic in je postala priljubljena točka, kjer osvežitev najraje poiščejo otroci, pa tudi turisti in meščani.
Za zdravo okolje je tudi izjemno pomemben največji kohezijski projekt Čisto.Zate, v sklopu katerega gradimo povezovalni kanal C0 v občinah Ljubljana, Medvode in Vodice, dograjujemo čistilno napravo in kanalizacijsko infrastrukturo, s katero bomo stopnjo priključenosti na kanalizacijo povečali na kar 98 % (pred letom 2007 je ta odstotek znašal 68). Z izgradnjo bo ukinjenih kar 6.400 greznic, iz katerih odpadna voda nekontrolirano prehaja v okolje in podtalnico.

Posledica mnogih sprememb za visoko kakovost življenja, ki smo jih doslej izvedli v naši prestolnici, so tudi številne mednarodne nagrade, ki jih prejemamo. Zelo smo ponosni, da je bila Ljubljana izbrana za najboljšo destinacijo v Evropi. Ljubljana, zeleni čudež, kot so prestolnico poimenovali pri European Best Destinations, je bila v začetku letošnjega leta izglasovana za najboljšo destinacijo Evrope 2022. Tako so odločili popotniki in popotnice iz celega sveta, kar 92 % glasov je izhajalo iz drugih držav, kar dokazuje izjemno mednarodno privlačnost Ljubljane.
Prav tako nam je v ponos uvrstitev Ljubljane na prvo mesto lestvice najboljših zelenih prestolnic Evrope.

Strinjamo se z vami, da ne potrebujemo le začasnih in kozmetičnih ukrepov, kar navajate v vašem javnem pismu, in prepričani smo, da prav zgoraj navedeni projekti in načrti za naprej to dokazujejo. Ob tem pa vas vabim, da sodelujete pri soustvarjanju razvoja našega mesta, dobrodošli v javnih razpravah in pogovorih z mano in sodelavci. Pričakujemo vaše predloge in obisk v Mestni hiši, če boste tako želeli.