Včeraj, 14. 9. 2008, je župan Zoran Janković v Rdeči dvorani Mestne hiše otvoril okroglo mizo z naslovom »Uresničevanje Resolucije 1325 v Republiki Sloveniji«, ki jo je organiziralo Društvo evropske mreže za enakost spolov.

Resolucija številka 1325 je bila sprejeta v Varnostnem svetu OZN oktobra 2000, po le- tej bi države podpisnice morale v svojih aktivnostih, povezanih z razreševanjem oboroženih konfliktov doma in v svetu, predvsem izboljšati možnosti žensk, da enakopravno sodelujejo v teh procesih in zagotoviti upoštevanje posebnih potreb žensk ter deklet v zvezi z oboroženimi konflikti.

V pripravi projekta "Študentska pobuda za akcijski plan vlade za uresničevanje Resolucije Varnostnega sveta OZN  1325" je bilo s strani Društva ugotovljeno, da se vlada RS, Urad RS za enake možnosti in Državni zbor RS niso posebej poglobljeno ukvarjali z vprašanjem, kaj lahko stori Republika Slovenija, da bi uresničila Resolucijo, ki jo je ratificirala.

Tema včerajšnje okrogle mize je bila, kako naj Slovenija zastavi razvojno pomoč, da bodo v le-tej resno upoštevani interesi žensk v državah prejemnicah.

Po otvoritvenem govoru ljubljanskega župana Zorana Jankovića, so v razpravi sodelovale:

• Dr. Romana Jordan Cizelj, Evropska poslanka SDS
• Mag. Majda Potrata, predsednica parlamentarne komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, poslanka SD
• Mag. Majda Pučnik Rudl, nova direktorica Urada za enake možnosti
• Breda Bunič, koordinatorica za enake možnosti žensk in moških na Ministrstvu za obrambo, višja svetovalka I,
• Roman Borc Osolnik, namestnica koordinatorice na ministrstvu za obrambo

Razpravo je povezovala Sonja Lokar, predsednica društva Evropska mreža za enakost spolov.

V razpravi so udeleženke ugotovile, da v sprejetih dokumentih slovenske vlade, parlamenta in pristojnih ministrstev ter Urada za enake možnosti ni ovir za uveljavljanje projektov, s katerimi bi ženskam v državah prejemnicah olajšali, da iz žrtev prerastejo v enakopravne nosilke obnove miru in vzpostavljanja resnične demokracije v post-konfliktnih okoljih na Balkanu, kamor se usmerja precejšen delež slovenske razvojne pomoči. Prav tako počasi, a vendarle narašča tudi odstotek žensk v vojski, policiji in diplomaciji, pa tudi delež žensk, ki jih Slovenija pošilja v različne mednarodne mirovne misije. Šepa predvsem praktično izvajanje sprejetih zavez in na najbolj odgovornih funkcijah je še vedno  nesorazmerno malo žensk. Prav tako je pomanjkljivo znanje vseh, ki se ukvarjajo z razvojnim sodelovanjem, saj v okviru izobraževanja za svoje delo ne dobijo dovolj znanj o  dejanskih potrebah, pravicah  in problemih žensk v post konfliktnih družbah. 

Razpravo na okrogli mizi so udeleženke sklenile s sklepom, da podpirajo prizadevanja, da naslednja vlada in parlament sprejmeta Strategijo razvojnega sodelovanja in Akcijski načrt, v katerem bo natančno opredeljeno, kako bo Slovenija v svojem razvojnem sodelovanju podprla aktivno vlogo žensk v državah prejemnicah razvojne pomoči in kako bo zagotovila enak delež žensk in moških na položajih odločanja v politiki, diplomaciji, vojski, policiji, mednarodnih mirovnih misijah ter ustrezno usposobljenost vseh, ki delujejo na tem področju za enako kvalitetno upoštevanje pravic in potreb obeh spolov.

Mapo z zbranimi dokumenti, podatki in predlogi možnih rešitev bodo študentke po letošnjih državnozborskih volitvah predstavile predsedniku vlade, parlamenta, ministrom za zunanje zadeve, obrambo in notranje zadeve ter Uradu za enake možnosti.