V poletnih dneh vas vabimo, da se s svežo pitno vodo iz ljubljanskega vodovodnega omrežja osvežite pri pitnikih. V Ljubljani jih trenutno deluje 22.

Pitniki delujejo v pomladnih in poletnih mesecih. Priključeni so na osrednji vodovodni sistem Ljubljane. Vsako leto pred pričetkom obratovanja preverijo, če so tehnično brezhibni in tudi, če pitna voda na izlivu ustreza določbam zakonodaje. V času delovanja so vključeni v redni notranji nadzor pitne vode upravljavca vodovoda in bi bili iz obratovanja izključeni takoj, ko bi bilo ugotovljeno kakršnokoli odstopanje od določb pravnih aktov. Ker stojijo na lokacijah, kjer je v neposredni bližini javno vodovodno omrežje, je zadrževalni čas od le-tega do pipe pitnika kratek, zato se voda v njih običajno ne pregreva. 

V središču Ljubljane pitnikov skorajda ne morete zgrešiti, saj si od Pogačarjevega do Gornjega trga eden za drugim kar sledijo. Starši so še posebej veseli pitne vode na igriščih v Tivoliju in Navju, tekači in sprehajalci pa ob Koseškem bajerju in na Cankarjevem vrhu, kjer si žejo po napornem vzponu lahko pogasijo tudi kužki. Lani so pitnik postavili še na eni priljubljeni rekreacijski točki - v Mostecu, letos pa še na Golovcu (pri odcepu za observatorij) in na Ključavničarski ulici.

Lokacije pitnikov in ostale podrobnosti o njihovem delovanju si lahko ogledate tukaj.
 

Napotki za ravnanje v vročini

Vročina v okolju ima lahko številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za občutljivejše skupine prebivalstva. Nacionalni inštitut za javno zdravje je zato izdal napotke za ravnanje v času visokih temperatur, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje, ki ga prinašajo.
Vročina najbolj in najpogosteje prizadene:
otroke do 4. leta starosti
starejše od 65 let
kronično bolne, ki se zdravijo z določenimi zdravili
ljudi z duševnimi motnjami
ljudi s čezmerno telesno težo
ljudi, ki opravljajo delo na prostem.

Daljše obdobje vročine lahko povzroči več različnih zdravstvenih težav(vročinska stanja):
kožne izpuščaje
utrujenost
vročinske krče
motnje zavesti
vročinsko izčrpanost
vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo zdravstvene težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?

Dnevno spijemo vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije (vsebnosti vode v telesu) najbolje zaznamo z občutkom za žejo ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine.
Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.
Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajmo zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo na prostem, hudi fizični napori, veliko potenja.
Prostore zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo tudi uporabo rolet in žaluzij, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Učinkovit način hlajenja dosežemo s klimatskimi napravami. Kolikor je le mogoče, se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi ni klimatskega hlajenja, poiščimo hladen prostor, kjer je le mogoče (nakupovalni centri, knjižnice…) – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.
Doma se lahko hladimo s hladno prho ali hladno kopeljo.
Oblačimo se v lahka, ohlapna oblačila. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30 (oznaka SPF - UVB zaščita) ter z ustrezno zaščito pred UVA žarki.
NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
Zunanje fizične aktivnosti omejimo na jutranje in večerne ure. V času fizične aktivnosti spijemo dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Pri daljših, večjih naporih izotonične tekočine nadomestijo soli in minerale, ki jih izgubljamo s potenjem.
Bodimo pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijemo.

V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi pokličemo zdravniško pomoč.