V Mestni hiši smo 25. oktobra 2018 podelili certifikate LGBT prijazno, katerih namen je ozaveščanje posameznikov in ustvarjanje pozitivne klime za vse, tako znotraj delovnega okolja kot tudi navzven do strank.

Certifikat lahko prejmejo javne in zasebne organizacije in podjetja, z njim pa se zavežejo, da v svoji organizaciji zagotavljajo:

• boljše razumevanje temeljnih človekovih pravic LGBT-oseb;
• vključujoče okolje za LGBT-sodelavce in sodelavke;
• dvig osveščenosti zaposlenih pri zagotavljanju ponudbe in storitev za LGBT- uporabnice in uporabnike;
• povečanje občutljivosti za zaznavanje kršitev pravic LGBT-oseb v delovnem in uporabniškem okolju.

Certifikate smo tokrat podelili naslednjim organizacijam:

• Babit zobozdravstveni center
• DSO Ljubljana Vič-Rudnik
• Mladinski kulturni center Maribor
• Odvetniška pisarna Sladič & Resnik
• Slovenski etnografski muzej
• Vrtec Jelka
• Vrtec Miškolin
• Vrtec Pedenjped
• Mikro + Polo d.o.o.

Certifikate LGBT prijazno smo prvič podelili leta 2014, omenjeni prejemniki certifikata pa so se pridružili 27 organizacijam, med katerimi so ljubljanski javni zavodi in podjetja ter nacionalne in zasebne organizacije, ki so certifikat že prejele. Celoten seznam prejemnikov certifikata je objavljen tukaj.

Okrogla miza o sovražnem govoru

Pred podelitvijo certifikatov smo pripravili še okroglo mizo Sovražni govor in vpliv na delovno okolje, na kateri so svoja razmišljanja pod moderatorstvom Eve Gračanin predstavili dr. Neža Kogovšek Šalamun (Mirovni inštitut), Andrej Motl (Spletno oko), Simona Muršec (Parada ponosa) in Klemen Dragar (IBM Slovenija).

Glavni poudarki okrogle mize so bili naslednji:

• Svoboda govora se konča tam, kjer govor poseže v druge človekove pravice naslovnic_kov sovražnega govora (npr. v človekovo dostojanstvo, pravico do zdravja, varnosti …). Sovražni govor ne zajema (ostre) kritike oblasti in njenih dejanj, saj je pri sovražnem govoru treba upoštevati pozicije moči izvajalke_ca govora in naslovnic_kov.
• Termina sovražni govor slovenska zakonodaja ne pozna. Ustava RS v 63. členu med drugim govori o prepovedi spodbujana k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Kazenski zakonik pa v 297. členu govori o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja in nestrpnosti, ki je kaznivo. Sociološka definicija sovražnega govora ni enaka pravni ureditvi sovražnega govora, zato tudi družbeno nesprejemljiv sovražni govor ni enak kaznivemu sovražnemu govoru. Sovražni govor je torej družbeno nesprejemljiv, ne pa tudi vedno kazniv, vendar ima kot družbeno nesprejemljiv negativne posledice za posameznice_ke, predvsem tiste, ki na podlagi nenormativnih osebnih okoliščin pripadajo določeni ali določenim manjšinam.
• Ukrepi za naslavljanje sovražnega govora so različni, npr.:
  - Pravni ukrepi, se pravi kaznovanja sovražnega govora v skladu z zakonom, k čemur sodijo tudi prijave pristojnim inšpekcijskim službam, zagovorniku načela enakosti in varuhinji človekovih pravic. Uporaba obstoječih pravnih institutov je pomembna, četudi ima posameznica_k mnenje/občutek, da si prijavo sovražnega govora ne bo ničesar dosegla. S prijavo ustreznim institucijam se namreč krepi uporaba zakonodaje v praksi.
  - Prijava sovražnega govora na spletu Spletnemu očesu, pri čemer se Spletnemu očesu prijavlja kaznivi sovražni govor. Število prijav pri Spletnem očesu upada, med drugim tudi zaradi restriktivne interpretacije 297. člena Kazenskega zakonika s strani Vrhovnega državnega tožilstva in zaradi dogovorov, ki jih je Spletno oko sklenilo z nekaterimi novičarskimi spletnimi stranmi, ki na podlagi takega dogovora moderirajo spletne komentarje.
  - Individualno opozarjanje na sovražni govor kljub morebitnim pritiskom, da naj bi s tem omejevale_i svobodo govora. Ločnica med svobodo govora in sovražnim govorom ja namreč jasna.
• Sovražni govor ima lahko vpliv na delovno okolje, saj se lahko v njem reproducira oz. vpliva na počutje zaposlenih, četudi je delovno okolje spodbudno.
• V delovnem okolju ti ukrepi lahko segajo od izobraževanj za zaposlene, kjer se pojasni, zakaj je sovražni govor škodljiv, do pogovorov s posameznimi zaposlenimi osebami in kodeksov o poslovni etiki neke pravne osebe, kjer je jasno zapisano, kakšne so lahko posledice kršitve kodeksa. Pri tem je pomembno, da je eksplicitno izrečeno/zapisano, kakšen govor je neprimeren, žaljiv, sovražen, saj se tovrstni govor v družbi vedno bolj normalizira in ga je zato včasih težje prepoznati kot takega.