Praznovanje 9. maja, praznika Ljubljane, smo zaokrožili s slavnostno sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, na kateri je župan Zoran Janković podelil najvišja priznanja mesta Ljubljane.

Naziv častna meščanka Ljubljane je prejela Anita Ogulin, diplomirana novinarka, ki že štirideset let deluje na področju socialnega varstva in dobrodelnosti.

Ko se je pred desetletjem začela kriza, bi si »teto Anito« morali izmisliti, če ne bi že bila tu, na moščanski Zvezi prijateljev mladine, usposobljena in pripravljena zastaviti učinkovite modele podpore pomoči potrebnim ter tkati mreže za njihovo uresničevanje. Od malega je bila vajena delati; zanjo je bila samoumevna pomoč šibkejšim sovrstnikom in invalidnim odraslim. Kalila se je kot prostovoljka – in je prostovoljka ostala kljub redno podaljšanim delovnikom in funkciji predsednice. Njenih uspešnih projektov je veliko, njen ključni dosežek pa je projekt Botrstvo – trdnejše in trajnejše povezovanje donatorjev, medijev in deprivilegiranih, s katerim si prizadevamo kolikor toliko izenačiti možnosti otrok iz gmotno šibkih družin. Naziv častne meščanke ni le zahvala in izraz hvaležnosti vseh, ki jim je Anita Ogulin neposredno in posredno pomagala, je tudi potrditev upanja in zaupanja, da noben človek pri nas ne bo ostal sam in pozabljen.

Naziv častni meščan Ljubljane je prejel dr. Janez Kocijančič, dolgoletni športni funkcionar, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije od njegove ustanovitve ter predsednik Evropskih olimpijskih komitejev.

Prejemnik naziva je družbeno vsestransko angažiran človek širokih obzorij, teoretik in praktik, borec za spoštovanje človekovega dostojanstva. Po uspešnem delovanju v politiki in gospodarstvu se je posvetil predvsem športu in telesni kulturi. Nesporni uspehi slovenskega vrhunskega športa na nacionalni in mednarodni ravni so tesno povezani tudi z njegovimi prizadevanji pri organiziranju in usklajevanju interesov športa, ambicij in možnosti, pa s spodbujanjem, usmerjanjem in dejavnim povezovanjem. Izvolitev za predsednika Evropskih olimpijskih komitejev je priznanje njegovemu doslednemu vztrajanju na načelih olimpizma, miru in sodelovanja med narodi. Opozarja tudi na neločljivo povezanost športa s telesnim in duhovnim zdravjem, kar je pomembna prvina samozavesti človekove družbene in profesionalne uveljavitve, hkrati pa tudi ena temeljnih zavez in usmeritev slovenske prestolnice. V svoji široko razvejani mreži najuglednejših ljudi olimpizma in svetovnega športa vselej s ponosom pove, da je bil rojen in da živi v prestolnici Republike Slovenije, Ljubljani, mestu heroju.

Nagrade glavnega mesta Ljubljana za leto 2018 so prejeli

Dušan Merc

Diplomirani literarni komparativist je skoraj vse svoje poklicno življenje posvetil ravnateljevanju. Osnovna šola Prule je v 32 letih pod njegovim vodstvom postala ustanova z izrazitim poudarkom na etičnih vrednotah, strpnosti in dialogu med vsemi, ki živijo in delajo v njej. V prizadevanju za kakovostno pedagoško delo je še posebno skrb namenjal učno šibkejšim in zagotavljal dobre razmere za doseganje rezultatov na učnem, športnem in kulturnem področju. Kot eden najvidnejših slovenskih ravnateljev je znan po odločnih in kritičnih nastopih v javnosti ter trdnih stališčih o šolstvu in šolski politiki.

Mitja Rotovnik

Nagrajenec je že od začetka svojega delovanja zapisan kulturi, v očeh širše slovenske javnosti pa velja za enega najpomembnejših kulturnih menedžerjev, ki je od leta 1982 kot generalni direktor vodil osrednji slovenski kulturni in kongresni center – Cankarjev dom. V času njegovega direktorovanja so v njem gostovala najznamenitejša imena z evropskih in svetovnih umetniških prizorišč, a tudi drzni ustvarjalci, ki so se šele uveljavljali. S svojo argumentiranostjo in strokovnostjo je vedno podpiral svojo ustanovo in njene zaposlene, kot aktivni državljan pa še danes prispeva k razmisleku o kulturi in kulturni politiki.

Robert Štaba

Humanist in mednarodno priznan strokovnjak na področju varne mobilnosti je pred desetimi leti ustanovil zavod Varna pot za pomoč in podporo žrtvam prometnih nesreč. Pod njegovim vodstvom je zavod konstruktiven in dobronameren partner Mestne občine Ljubljana, saj s svojim delom vidno prispeva k prometni varnosti v našem mestu: psihosocialno pomoč so ponudili in omogočili več kot 3500 osebam, ki so jih zaznamovale prometne nesreče, s svojimi preventivnimi programi pa o varni mobilnosti ozaveščajo predvsem otroke in mladino. Nagrajenčevo predano delo odmeva tudi v različnih mednarodnih projektih, zaradi česar je bil izvoljen za podpredsednika Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč.

Nada Šumi

Dolgoletna urednica je glasilo Ljubljana pripravljala z veliko ljubezni in široko paleto znanj. Pod njenim skrbnim in razumnim vodenjem je postalo natančen barometer življenja v prestolnici. Glasilo je izražalo tako bogastvo dosežkov na področjih družbenega, umetniškega in znanstvenega delovanja, kot zaznavalo probleme našega skupnega življenja in iskalo rešitve zanje. Intelektualka širokih razgledov in visokih etičnih standardov s svojim lucidnim duhom in optimistično energijo ni obarvala samo glasila Ljubljana, ampak tudi kulturo našega sobivanja.

prof. dr. Milan Žvan

Nagrajenec je redni profesor, dejaven na pedagoškem, publicističnem in znanstvenem področju športa, še posebej smučanja. Od leta 2007 je dekan Fakultete za šport, ki je središče strokovnega športnega znanja in soustvarjalka uspehov slovenskega športa. V okviru bolonjske reforme študija je kadrovsko in organizacijsko vodil prenovo Fakultete za šport in njeno vključitev v ustrezne stanovske mednarodne asociacije. Kot dolgoletni predsednik Športne zveze Univerze v Ljubljani je pomembno prispeval k razvoju univerzitetnega tekmovalnega športa. Univerza v Ljubljani je bila tako leta 2009 razglašena za najboljšo evropsko univerzo desetletja po športnih dosežkih.

Plakete glavnega mesta Ljubljana za leto 2018 so prejeli

Ljubo Baša

Ljubo Baša je gasilec že več kot 55 let. V matičnem Gasilskem društvu Ljubljana - Rudnik je napredoval vse do gasilskega častnika 2. stopnje ter opravil več praktičnih tečajev: za strojnika, poveljnika, reševalca, inštruktorja in bolničarja. Do leta 2011 je opravljal funkcijo predsednika društva, danes je njegov podpredsednik. Kot aktivni član Združenega odreda civilne zaščite je pomagal pri številnih večjih reševanjih, med drugim pri vojni za Slovenijo in pri velikih poplavah v Ljubljani. Za svoja nesebična dejanja je prejel številna priznanja Gasilske zveze Ljubljana in Gasilske zveze Slovenije ter Civilne zaščite.

Janez Bončina Benč

Ploden ustvarjalec, ki je na glasbeno sceno stopil že daljnega leta 1965, je s skupino Mladi levi postavil temelje slovenskemu pop roku. Sodeloval je z odmevnimi glasbenimi zasedbami, kot so The Generals, Srce in September. Prav z njimi so v sedemdesetih letih gostovali vse od Sovjetske zveze pa do ZDA. Njegov »dober glas« je dosegel tudi svetovne zvezde; v osemdesetih letih je nastopil s Tino Turner, leta 2003 v Hali Tivoli pa z ikoničnimi Deep Purple. Po petih desetletjih ustvarjanja je še vedno aktiven – in aktualen. Mnoge njegove pesmi so že ponarodele, med njimi Zlata obala, Ritem srca, Ta noč je moja in Maja z biseri.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Ustanovljen je bil pred 208 leti s prvotnim imenom Vrt domovinske flore; je najstarejša, kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Ko je leta 1920 postal del Univerze v Ljubljani, je bil deležen temeljite prenove. Danes zavzema 2.400 m2, njegov prizadevni vodja Jože Bavcon pa ne skrbi le za ustrezno prostorsko širitev, ampak tudi za zanimivo vsebinsko obogatitev. Vrt je nenadomestljiv prostor za počitek ali sprehod mnogih meščanov in obiskovalcev, pomembno vlogo pa ima tudi pri izobraževanju širše javnosti in izvajanju družbeno koristnih projektov.

Aleksej Jurca

Še ne 18-letni študent Univerze v Novi Gorici je na lanskoletni 11. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike med več kot 200 tekmovalci z vsega sveta zbral največ točk in tako postal prvi slovenski absolutni zmagovalec na katerikoli naravoslovni olimpijadi znanja. Isto leto si je prislužil tudi zlato medaljo na olimpijadi iz fizike. Presenečati je začel že kot petletnik, ko je iz igralnega kompleta sestavil in sprogramiral pralni stroj. Vedoželjen mladenič, ki ga odlikujejo vizionarstvo, vztrajnost, skromnost in kritično mišljenje, je za svoje uspehe od predsednika RS prejel tudi »Jabolko navdiha«.

Feodor - Fedja Lužovec  

Tovariš Feodor – Fedja Lužovec je med 2. svetovno vojno kot partizan branil Sarajevo; v spopadu leta 1945 je bil hudo ranjen. Vse od svoje vrnitve v Ljubljano je bil aktiven v Zvezi borcev. V času njegovega mandata so izdali knjigo z naslovom Spomini v kamen vklesani, ki govori o spominskih ploščah in spomenikih NOB na območju Četrtne skupnosti Posavje in je namenjena širjenju splošnega znanja o naši bližnji zgodovini. Danes častni, prej pa dolga leta aktualni predsednik krajevne organizacije Združenja borcev se je podpisal tudi pod organizacijo in izvedbo številnih spominskih proslav in komemoracij.

Mestna zveza upokojencev Ljubljana

Zveza, ki je lani praznovala svojo 40-letnico, se je prva v slovenskem prostoru odzvala na zgodovinske demografske spremembe, ki obdobja učenja, dela, ustvarjanja in oddiha naslavljajo na vse generacije. Na podlagi sodobnih smernic o aktivnem, zdravem in izpopolnjujočem staranju v okolju medgeneracijskega sožitja so že pred 12 leti vzpostavili prvi Dnevni center aktivnosti. Danes jih je skupaj sedem, v njih pa deluje mreža ponudbe svetovanj, informacij, razvedrila, komunikacije in vključevanja v okolje. Postali so nepogrešljiv del mestne panorame, ki povezuje več kot 200 prostovoljcev in preko 2000 starejših.

Dr. Marjan Sedej

Dr. Marjan Sedej je po zaprtju edinega stacionarnega hospica v Sloveniji prepoznal potrebo po obstoju tovrstne hiše, v kateri interdisciplinarni skupina strokovnjakov zagotavlja celostno hospic paliativno oskrbo neozdravljivo bolnim. Pod patronatom Lekarne Ljubljana Hiša Ljubhospica že dve leti nudi varen prostor s pogoji za najboljšo možno podporo ljudem v zadnjem obdobju življenja in v času žalovanja ter pomaga spreminjati kulturo družbe v odnosu do smrti in umiranja. Dr. Sedej verjame, da je pravica do dostojnega zaključka pravica vsakogar, zato se trudi, da oskrba v Hiši Ljubhospica ostaja brezplačna.