V torek, 23. novembra 2010, je v Mestnem muzeju potekala tradicionalna podelitev nagrad Marjana Rožanca 2010 za področje športa Mestne občine Ljubljana.

Mestna občina Ljubljana je letos nagradila kajakaša Jureta Megliča, ki si je nagrado prislužil s kolajnami na svetovnem in evropskem prvenstvu, Janeza Tomažiča za delovanje v spidveju ter dolgoletna športna delavca Petra Žagarja in Marka Trškana.

Na podelitvi je prisotne nagovoril tudi župan Zoran Janković. 
 

 

 

NAGRAJENCI:

Jure Meglič je eden izmed najboljših slovenskih kajakašev na divjih vodah v zgodovini tega športa.
Športno pot je pričel leta 1995 v Kajak kanu klubu Tacen. Kot mlajši mladinec se je leta 2000 uvrstil v mladinsko reprezentanco in nastopil na vseh svetovnih mladinskih tekmah. V letošnjem letu pa je nanizal kar nekaj medalj, poleg bronaste v ekipni uvrstitvi na evropskem prvenstvu je kot prvi Slovenec osvojil medaljo na svetovnem in evropskem prvenstvu. Odlični rezultati in dobre karakterne lastnosti so le nekateri razlogi, zakaj je Jure vzor mladim kajakašem, ki jim skuša na podlagi svojih izkušenj večkrat pomagati s koristnimi nasveti.

Janez Tomažič je speedwayu posvetil 47 let svojega življenja. Leta 1963 je na prvi dirki v Ljubljani, komaj petnajstleten, že našel svoje mesto v otvoritveni povorki. Leta 1969 je prevzel nasledstvo svojega ljubljanskega idola Mateja Milharčiča. Nizal je odlične tekmovalne rezultate, med drugim 2. mesto v republiškem prvenstvu in 6. mesto v takratnem jugoslovanskem državnem prvenstvu. Postal je član jugoslovanske državne reprezentance v speedwayu. Leta 1973 je končal svojo tekmovalno pot in prevzel mesto trenerja mladih ljubljanskih speedwayistov pod okriljem športne komisije Avto moto touring kluba Ljubljana. To delo je opravljal do leta 1980. V tem času je prevzel tudi naloge predsednika in postal član speedway komisije pri AMSJ. Je lastnik dolgoletne licence mednarodnega direktorja dirk pri Mednarodni motociklistični federaciji - komisiji CCP za zaprte steze (FIM), s sedežem v Ženevi. Ves ta čas pa ostaja organizator dirk v Ljubljani in hkrati tudi njihov direktor. Že vsa leta opravlja svoje delo prostovoljno, z izjemno zagnanostjo in posebnim posluhom za mlade talente.

Peter Žagar je svojo dolgoletno športno začel leta 1955 in jo leta 2007 končal kot športnik, športni profesionalni delavec in prostovoljni športni delavec. Večino svojega profesionalnega dela je opravil na republiški ravni in v Akademski športni zvezi Olimpija, prostovoljno športno delo pa v nogometnih organizacijah v prejšnji skupni državi in v R Sloveniji ter tudi v matični športni organizaciji. Kot športnik se je odlikoval na srednješolskih prvenstvih, kar ga je pripeljalo v rokometno moštvo Slovan, kjer je uveljavil svoje športne sposobnosti. Delovanje v športnih organizacijah je pričel leta 1963 na Športni zvezi, nato pa leta 1965 v okviru Akademske športne zveze Olimpija v Nogometnem društvu Olimpija kot generalni sekretar. Leta 1985 je postal generalni sekretar Akademske športne zveze Olimpija. Na področju prostovoljnega športnega dela je najbolj ambiciozno deloval na področju nogometa, kjer je v Jugoslovanski nogometni zvezi opravljal naloge Združenja prvoligaških klubov kot član tekmovalne komisije, predsednik disciplinske komisije in predsednik finančne komisije. Po osamosvojitvi je opravljal naloge sekretarja strokovnega štaba nogometne reprezentance pod vodstvom Srečka Katanca. Po upokojitvi je postal aktiven v projektu Alpe Adrija na področju dviganja uteži. Peter Žagar je bil pomemben ambasador Akademske športne zveze Olimpija, športa v Ljubljani in nogometne organizacije, saj je stkal številna prijateljstva doma in v tujini.

Marko Trškan je svojo športno aktivnost pričel kot deček v TVD Zelena jama. V času študija je kot trener in funkcionar pripomogel k ustanovitvi Rokometnega društva Borec v Polju in uspel organizirati mestno tekmovanje v športnih igrah v osnovnih in srednjih šolah. Leta 1970 se je vključil v SK Snežinka, kasneje postal tudi njegov predsednik in prispeval, da je Snežinka postala najmnožičnejši smučarski klub za vzgojo strokovnega kadra ter otroškega in rekreativnega smučanja, za kar je leta 1983 prejel Bloudkovo nagrado. Smučanje je bila njegova najbolj priljubljena športna panoga, v kateri deluje že celo življenje. Je edini, ki je deloval v izpitni komisiji za učitelje smučanja polnih 40 let. Opravljal je vrsto pomembnih funkcij in za svoj prispevek k razvoju smučanja v Sloveniji leta 2000 prejel Bloudkovo plaketo. Njegova druga najljubša športna panoga je tenis. Z vključitvijo v ŠRK Nove Fužine mu je kot predsedniku kluba uspelo zgraditi prvi in edini klubski športni objekt v tem okolju in to le s prispevki članov. Njegovo profesionalno delo je pomembno prispevalo k razvoju športa v javnem interesu.