V Rdeči dvorani Mestne hiše je v sredo, 11. februarja, potekal že drugi pogovor v okviru cikla "Ljubljanski vizionarji", ki ga uprava organizira na pobudo mestne svetnice prof. dr. Milene Mileve Blažić.

Tokrat je v pogovoru, ki ga je vodila mestna svetnica prof. dr. Bojana Beović, svoje poglede na življenje in svoj poklic predstavil častni meščan Ljubljane akademik prof. dr. Vinko V. Dolenc. Uvodoma je uglednega gosta in udeležence izjemnega večera nagovoril župan Zoran Janković z mislijo, da si Ljubljana zasluži strokovni center z imenom akademika Dolenca, ki je mu je zaslužno strokovno delo prineslo svetovno slavo in rešilo nešteto človeških življenj.

V pogovoru je bilo zanimivo slediti vizionarjevi življenjski poti. Akademik prof. dr. Dolenc je želel najprej postati pilot, potem pa ga je pot zanesla na strokovno področje, v katerem se je v polnosti izrazil njegov edinstveni fenomen, ki je z izjemno človeško osebnostjo, široko znanstveno izobrazbo in s strogimi zahtevami do sebe in najožjih strokovnih sodelavcev ter študentov utrl pot novi smeri nevrokurgije. Ker ga ta pot vodi na številne znanstvene kongrese, pa tudi na operativno delo po vsem svetu, opaža velike kulturne razlike v odnosu do strokovnega dela. Zdravniki in študentje na vzhodu (na Japonskem in Kitajskem) so po njegovih izkušnjah neprimerno bolj motivirani pri svojem delu kot pri nas; na njegovo predavanje v Koreji je tako pred časom prišlo 200 zdravnikov iz celotne države, in ko se je po treh letih vrnil, je zaznal vidne rezultate svojega strokovnega obiska. Pri nas pa, tako akademik Dolenc, nihče, ki mu je zaupana kaka naloga ali dolžnost, tega ni sposoben vzeti za svojo prioriteto, ampak prej za razlog, kako prav tega ne more narediti.

Akademik prof. dr. Dolenc je med drugim spregovoril tudi o razlikah med moškimi in ženskami v medicini in nasploh od študijskih let do poklicne poti in o zmotnem teženju za enako(prav)stjo spolov, ko gre za v resnici komplementarnost, ki terja medsebojno pomoč.

Na vprašanje, kako bi uredil razmere v slovenskem zdravstvu, je ponovil svoj odgovor, ki ga je dal že ministru za zdravje, naj se vsi zdravniki v Sloveniji vrnejo v medicino in naj čim več študirajo. Dobrodošla podpora pa jim bo računalniška baza podatkov o možnih diagnozah ob posameznih bolezenskih znakih, ki jo pripravlja skupina pravnikov. Ker ugotovitve kažejo, da so največji problem slovenskega zdravstva v zadnjem času odnosi med ljudmi, je akademik prof. dr. Dolenc menil, da je tega kriva majhnost slovenske družbe, za katero je, kot za vse v majhnem prostoru zaprte skupine, značilno prenašanje slabih informacij. Izhod vidi v tem, da se odpremo svetu in znotraj svojega poklica sodelujemo z ljudmi v mednarodni skupnosti.

Na vprašanje, kdaj bo tudi slovenska humanistika deležna njegov spoznanj kot knjige življenjskih spoznanj ali spominov o njegovi bogati življenjski poti, je dejal, da bo to morda čez dvajset let, ko ne bo tako polno zaposlen kot danes, ko se najbolj intenzivno posveča operativnemu delu in mu je zaupanih tudi največ težkih primerov.