Oktobra 2008 smo v Mestni občini Ljubljana pričeli s prenovo Hrvatskega trga, ki je bil v letih 1938 in 1939 urejen po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.

Hrvatski trg je nastal iz parka, ki se že zelo zgodaj pojavlja na starih zemljevidih Ljubljane. Kot javni park je označen na zaključku pozidave in v neposredni bližini cerkve sv. Petra, kjer je bilo včasih pokopališče. Razvidno je, da zasaditev sicer ni izhajala iz prvotnih pravilnih oblik načrta arhitekta Plečnika, kljub temu pa je bil ohranjen njegov koncept parka, ki je z višinsko regulacijo in opornimi zidovi vizualno ločen od okolice, prometa in hrupa.

 

Prenova parka

 

Prenova Hrvatskega trga je bil zelo zahteven projekt, saj je bilo potrebno upoštevati dve povsem nasprotujoči si dejstvi. Prvo je načrt arhitekta Jožeta Plečnika, ki s svojo gosto zasaditvijo dreves pušča malo manevrskega prostora za uporabo drevesnih vrst, ki bi primerno rasle na razmeroma zahtevnem območju parka. Drugo dejstvo je stanje, ki je glede zasaditve bistveno odstopalo od koncepta arhitekta Plečnika, saj je zasaditev dendrološko izredno pestra in zanimiva, nekatera drevesa, kot na primer rdeče listne bukve, pa so tudi zelo lepo raščena in v optimalnem stanju razrasti.

 

Prenova parka se je izvajala fazno, kar je omogočalo takojšnjo vzpostavitev le tistega dela originalnega načrta, ki omogoča nadaljnjo rast trem oreškarjem in trem rdeče listnim bukvam, ki se ohranijo do zadnje faze.

 

Zaradi upoštevanja vseh zahtev s strani ZVKD, je bil projekt v fazi PZI spremenjen in v celoti usklajen z zahtevami soglasodajalca.

 

 

Urbana oprema v parku

 

Na podlagi restavratorskega in konservatorskega mnenja so bili vsi elementi obstoječega spomenika pregledani in sanirani. Restavratorska in konservatorska dela na spominskem znamenju v obliki stebra in štirih napisnih plošč, ter v spomenik vključene okolice, so obsegala: izmero, čiščenje in peskanje kovinskih delov, restavriranje in utrjevanje stebra, štirih napisnih plošč in stopnic ter ponovno pozlato črk in sanacijo kamnitega tlaka.

 

Edini obstoječi originalni »Plečnikov« stebriček je bil odlit, tako da so bili izdelani novi odlitki iz betona in so postavljeni na zunanjem obodu elipse ter v osrednjem delu parka.

 

Vsi zidovi, v dolžini 250m, so biti sanirani s čiščenjem, zamenjavo manjkajočih kamnov, ter obnovljeni v tistih delih, kjer so bili prejšnji posegi izvedeni neskladno s konservatorskimi smernicami. Ravno tako so bile ponovno zafugirane obstoječe fuge.

 

Vse pohodne površine so v celoti prenovljene, vključno z odstranitvijo in vgradnjo podložne plasti.

 

Zasnova tlaka izhaja iz prvotnega stanja in usmeritev strokovnjaka za dendrologijo. Tako je okoli obstoječe bukve, ki je locirana na sami poti, predviden pesek okoli debla.

 

Pri zasnovi je bilo potrebno upoštevati tudi vzdrževanje tlakovanih površin v zimskem času in preprečevanje poledice. Na najbolj frekventnih prečnih poteh je izvedeno tlakovanje s kamnitimi kockami, ki so zafugirane do nivelete pohodne površine. Te poti so na obeh straneh opremljene z muldami iz granitnih kock (180 m), ki se stekajo v jaške preko kovinskih rešetk. Notranji krog, ki predstavlja presečišče poti, je prav tako iz kock. Vse s kockami tlakovane površine obsegajo 600m2.

 

S prvotnimi kockami so ograjeni travnati otoki, v katere so zasajene stebraste robinije. Te kocke so dvignjene nad ostalimi pohodnimi površinami in služijo kot robnik. Ostale sekundarne poti v parku so peščene in obdane s kovinskim profilom.

 

Nove Plečnikove klopi so postavljene na prvotno mesto, ravno tako so na prvotno lokacijo postavljene nove luči, v parku pa so postavljeni tudi koši za smeti.

 

Zasaditev

 

Zasaditveni načrt je po prvotnem konceptu predvideval odstranitev vseh neprimernih vrst drevja, z obvezno ohranitvijo lepo razraslih dreves, kot so oreškarji in rdeče listne bukve. Na zahtevo ZVKD pa se je ohranil še enolistni povešavi veliki jesen (Fraxinus), ki je zaradi neprimerne rasti ustrezno obrezan ter šest brez (Betula) različnih velikosti in habitatnega stanja. V celoti je bilo odstranjenih 7 dreves, na novo zasajenih pa 20 dreves.

 

V skladu s konceptom arhitekta Plečnika je upoštevana zasaditev v krožne drevorede. Zaradi gostote in pozicije je izbran kroglasti javor. V prvi fazi je bila izvedena zasaditev osmih dreves le v osrednjem krogu, kasneje pa so predvideni drevoredi po celem parku, ko se odstranijo neprimerna drevesa.

 

V zunanje travnate otoke so zasajene stebraste robinije v formaciji, ki je ohranjena iz prvotnega koncepta parka, ter označujejo vhode v park.

 

Skupna vrednost del znaša 310.344,06 EUR. Izvajalec del je podjetje KPL, d.d.