Župan Zoran Janković je v ponedeljek, 12. januarja, v Galeriji Kresija odprl razstavo »Preteklost za prihodnost II. – vabljena arhitekturno urbanistična preveritev možnosti umestitve Mestne uprave MOL, Upravne enote RS in Pokrajinske uprave RS v kompleks Cukrarne z istočasno ohranitvijo garažne hiše arhitekta Savina Severja«.

Razstava, ki predstavlja razmišljanja petih priznanih ljubljanskih arhitekturnih birojev o prostorsko arhitekturni rešitvi tega območja, bo na ogled do 1. februarja 2009.

Mestna občina Ljubljana želi na trenutno devastirano območje Cukrarne preseliti celotno mestno in državno upravo ter tako hkrati rešiti dva problema: poenostaviti delovanje javne uprave in dostop do nje, obenem pa z ureditvijo in programsko oživitvijo kompleksa Cukrarne ter nabrežja Ljubljanice ta del Ljubljane urbanizirati in povezati z mestnim centrom.

Na območju se poleg arhitekturno zaščitene stavbe Cukrarne in njene upravne palače nahaja tudi garažna hiša TGH-48, ki jo je leta 1969 zasnoval priznani slovenski arhitekt Savin Sever. Visoka arhitekturna vrednost objekta se odraža v njeni drzni oblikovno konstrukcijski zasnovi, zaradi česar je hiša postala tudi identitetna točka tega območja. Z novo ureditvijo območja pa je njen obstoj ogrožen. Društvo arhitektov Ljubljana si prizadeva za njeno ohranitev, saj gre za eno izmed redkih ohranjenih arhitektur Savina Severja. Zato je MOL-u predlagal, da se pred razpisom natečaja preveri možnost celovite umestitve novega programa javne uprave ob ohranitvi garažne hiše.

Pet vabljenih priznanih ljubljanskih arhitekturnih birojev je s svojimi rešitvami dokazalo, da je garažno hišo, ki jo odlikujejo inovativna prostorska zasnova in estetika slovenskega modernizma, mogoče ohraniti, ob tem pa funkcionalno in tehnološko sodobno organizirati novi program mestne in državne uprave. Garažno hišo je ob manjših notranjih preureditvah moč uporabljati za parkiranje manjših avtomobilov, s čimer bi bila Ljubljana prva evropska prestolnica, ki bi z nagovarjanjem občanov k uporabi manjših avtomobilov in s tem z manjšo porabo energije in prostora spodbujala celovit trajnostni razvoj, ali pa vanjo umestiti celo kak popolnoma drug program kulturnega značaja.