Razstava Plečnik in sveto v Vatikanu
V Vatikanskih muzejih to poletje gostuje razstava Muzeja in galerij mesta Ljubljana Plečnik in sveto. Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec, ki na ogled postavlja 33 izbranih predmetov liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval slovenski arhitekt Jože Plečnik.
Enkraten izbor Plečnikovih sakralnih predmetov
Tema oblikovanja sakralnih predmetov je v opusu sodobnih arhitektov in oblikovalcev precej izjemna in tu je Plečnik ustvaril v svetovnem merilu nekaj enkratnega, tako po številu izdelkov kot tudi po njihovi kakovosti in izvirnosti. Razstava, ki predstavlja skrbno pripravljen izbor Plečnikovih kelihov, monštranc, ciborijev in zakramentarijev, je postavljena v središče Vatikanskih muzejev – na ogled je namreč v sobani na vhodu v vatikansko galerijo Pinacoteco Vaticano, ki sicer hrani dela svetovno znanih umetnikov, od Giotta do Raphaela, od Leonarda do Tiziana in drugih. Jože Plečnik postaja prvi slovenski umetnik, ki je z razstavo predstavljen v Vatikanskih muzejih, razstava pa predstavlja enega najpomembnejših projektov promocije slovenske kulture v letošnjem letu.
Omanov kelih, 1936; foto: Andrej Peunik/MGML
Med kelihi z izrazito plastično reliefno obdelavo z dodatnim okrasom kamnov izstopa Omanov kelih. Oble ploskve keliha so opremljene z malimi reliefi predpodob Kristusove daritve.
Razstavo Plečnik in sveto, ki razkriva, da slovenski arhitekt Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov, so pripravili v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML) v tesnem sodelovanju z Veleposlaništvom RS pri Svetem sedežu ter s podporo Ministrstva za kulturo, Nadškofije Ljubljana in Vatikanskih muzejev.
Izjemen pomen razstave za promocijo naše kulture
Idejno je razstavo zasnoval Blaž Peršin, direktor MGML, ki izpostavlja: »Prepričani smo, da bo ta, po obsegu sicer ne velika razstava, pomembno prispevala k umestitvi Plečnikovega dela na svetovni zemljevid ter v poletnih mesecih, ko Vatikanske muzeje obišče tudi več kot 20.000 ljudi na dan, veliko postorila za promocijo Slovenije. Prav Plečnikovo oblikovanje sakralnega posodja predstavlja pomemben višek njegovega opusa in predstavlja male mojstrovine njegovega ustvarjalnega duha.«
Z razstavo Plečnik in sveto se uresničujejo tudi dolgoletna prizadevanja veleposlanika RS pri Svetem sedežu Tomaža Kunstlja po predstavitvi slovenske kulturne dediščine v Vatikanskih muzejih: »Med slovenskimi umi, ki so s svojim delom v arhitekturi in oblikovanju v srednjeevropskem prostoru izživeli bogastvo talenta, obogatenega s trdim delom in osebno duhovnostjo, je nedvomni prvak Jože Plečnik. Če kdo, potem je ta načrtovalec številnih cerkva, tudi njihove notranjosti in opreme ter sakralnih predmetov, s svojim opusom upravičeno potrkal na vrata Vatikanskih muzejev. Veleposlaništvo Republike Slovenije si šteje v veliko čast, da je v sodelovanju z Vatikanskimi muzeji in izjemno dinamično kreativno ekipo Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter ob veliki finančni podpori Ministrstva za kulturo lahko prispevalo en kamenček v Plečnikov obisk Vatikana.«
Barbara Jatta, direktorica Vatikanskih muzejev, je zamisel o predstavitvi opusa Plečnikovih sakralnih predmetov sprejela z velikim navdušenjem: »V Vatikanskih muzejih smo veseli, da lahko v osrčju Vatikanske pinakoteke gostimo pomembno razstavo sakralnih predmetov Jožeta Plečnika, velikega arhitekta in oblikovalca 20. stoletja. Plečnik je ustvaril izviren in inovativen slog, ki se kaže tako v njegovi cerkveni in posvetni arhitekturi kot na področju liturgičnih pripomočkov, kjer je zasnoval mnoga pomembna dela in ta smo želeli predstaviti našemu občinstvu.«
Vsebinsko je razstavo Plečnik in sveto pripravil poznavalec Plečnikovega dela dr. Peter Krečič v sodelovanju s kustosinjo Plečnikove hiše Ano Porok.
Na ogled je postavljenih 33 sakralnih predmetov
Uvod v razstavo predstavlja tekstovni del, ki obiskovalcu oriše širši kontekst Plečnikovega oblikovanja sakralnih objektov, dopolnjen pa je z reprodukcijami načrtov njegovih izbranih sakralnih predmetov.
Plečnikov kelih, 1956; foto: Andrej Peunik/MGML
Plečnik ga je dal narediti zase, ker mu je ugajala nekoliko posebna oblika krasitve s srebrnimi kovanci. Ti simbolizirajo dragocenost pomena svete posode.
Osrednji in gotovo najprivlačnejši del razstave je predstavitev 33 izvirnih sakralnih predmetov, najlepših primerkov iz Plečnikovega bogatega opusa. Te so za razstavo s podporo Nadškofije Ljubljana posodili številni skrbniki dediščine v cerkvah, samostanih in zasebni lastniki. Razstava je opremljena tudi z video zapisom o Plečnikovi sakralni arhitekturi, ki ga je pripravil Tone Stojko ter s pomočjo katerega je osvetljen pomen mojstrovega celovitega sakralnega arhitekturnega opusa. Na videu bodo obiskovalci lahko občudovali Plečnikovo sakralno arhitekturo: cerkev sv. Mihaela, cerkev sv. Frančiška Asiškega in poslovilni kompleks Žale v Ljubljani ter cerkev Srca Jezusovega v Pragi.
Razstava bo v Vatikanskih muzejih na ogled do 7. septembra 2019, nato pa se bo za kratek čas preselila v Mestni muzej Ljubljana, kjer jo bodo 26. septembra odprli v okviru obeleževanja Dnevov evropske kulturne dediščine.