S knjigo na bus!
V ponedeljek, 11. novembra 2019, ob 11. uri smo se odpravili po bralni poti z mestnim avtobusom 20 (Fužine-Dalmatinova) ter smehom reperja Zlatka Čordića in pisatelja Jurija Hudolina.
Reper Zlatko Čordić in pisatelj Jurij Hudolin sta potnikom prebirala zabavne odlomke iz njune nedavno izdane knjige. Mimoidoči so z zanimanjem poslušali glasno branje, ponekod pa kar sami prevzeli iniciativo in brali knjigo na glas.
Bralno pot sta začela na končni postaji proge št. 20 in 22 na Fužinah. S knjigo in e-bralnikom sta odšla na potovanje do Knjižnice Otona Župančiča in od tam do Beletrinine knjigarne, kjer sta obiskovalcem podpisovala izvode knjige O smehu Zlatka Čordića, ki je letos izšla pri Beletrini.
Ko je Zlatko bral Jurijeve odlomke iz knjige, je Jurij komentiral: »Nisem vedel, da sem tako dobro napisal.« Zlatko pa nazaj: »Nisem vedel, da znam tako dobro brat!«
Nasmejala sta potnike, kar je bil namen potovanja, in jima predstavila možnost, da svojo pot obogatijo s knjigo ali e-knjigo.
V knjižnici Otona Župančiča sta preverila še, katere CD Zlatka Čordića, znanega hiphoperja in rapperja imajo in ja – kar nekaj sta jih našla.
Jurij Hudolin
V Ljubljani je doštudiral primerjalno slovansko jezikoslovje. Od leta 1995 je svobodni književnik; piše poezijo, prozo, scenarije in kolumne. Bil je urednik literarne revije Apokalipsa, nekaj časa je bil tudi glavni urednik založbe VBZ. Objavil je več pesniških zbirk in proznih del, leta 1991 je prejel Grumovo nagrado, leta 2006 je bil nominiran za čašo nesmrtnosti, leta 2013 za Veronikino nagrado in leta 2014 za kresnika. Njegova dela so bila prevedena v hrvaški, srbski, makedonski, češki in angleški jezik, revijalno v več kot trideset jezikov. Knjiga O smehu Zlatka Čordića je biografija z avtobiografskimi zapisi znanega in uveljavljenega rapperja. Tako Jurij Hudolin kot Zlatko Čordić sta promotorja branja, literature in umetnosti.
Zlatko Čordić
Ko rečeš Fužine, pomisliš na njegovo muziko, njegov rep. In ko rečeš Zlatko Čordić, reper, nujno pomisliš na Fužine. So del skoraj vsakega njegovega komada, mit in navdih. Pogovor z njim je kot hudournik. Postaviš vprašanje in se izlije monolog, strasten, z vsemi prvinami dobrega govorca, z vsemi mini slovničnimi spodrsljaji. Sporočilo je lucidno in sočno. Tako kot njegovi komadi in naslovi plošč. Prva plošča ima naslov Svet je lep, druga Zlatko in prijatelji, s čimer je hotel ljudem na sceni povedati, da smo eno in se moramo združiti. Razvijal se je naprej in naredil ploščo Svet je lepši in potem je prišla plošča Zlatko in Optimisti, nato Zlato ti daje sijaj, ne pa sreče, pozneje nam je z DVD projektom razkril Moj pogled. Sledil je sedmi album z naslovom Plečnikova roža, ker pa okolje in čas kažeta veliko nestrpnosti in ljubosumlja je izdal tudi mixtape Ogledalo kritikov. Malo za tem je zapisal "kjer je težka pot moraš vedet, da na konc je sladek konc" in sledil je izid devetega albuma Živim lajf! Svet je lep, ljudje so pa umazani, a moral je ponoviti misli našega največjega pesnika Franceta Prešerna, kar drži tudi danes in izdal je deseti album z naslovom Žive naj vsi narodi.
Ljubljana je Unescovo mesto literature
Ljubljana je 11. decembra 2015 prejela stalni naziv mesto literature, ki ga Unesco podeljuje mestom z bogato literarno dediščino in živahnim sodobnim literarnim utripom, ki se zavedajo pomena kulture in knjige za trajnostni razvoj mesta. S tem nazivom se ponaša le 28 mest.
Ljubljana se je v kandidaturi za pridobitev tega naslova zavezala, da bo tudi v prihodnje spodbujala bogato literarno dogajanje v mestu (Slovenske dneve knjige, Knjižnico pod krošnjami, Vodnikovo domačijo, Mestno knjižnico Ljubljana, Slovenski knjižni sejem,…), omogočala varen dom literarnim ustvarjalcem z vsega sveta preko sodelovanja v mreži ICORN, promovirala branje in dostopnost knjige za vse starostne skupine ter podpirala dobro razvito knjižno infrastrukturo.
Kandidiramo za Evropsko prestolnico kulture 2025
Ljubljana skupaj z vsemi 25 občinami Ljubljanske urbane regije kandidira za naziv Evropska prestolnica kulture 2025. To je najpomembnejša pobuda Evropske unije na področju kulture, katere temeljni cilj je poudarjanje bogastva in raznolikosti evropskih kultur ter skupne kulturne dediščine, kakor tudi spodbujanje medkulturnega dialoga in večanje medsebojnega razumevanja med evropskimi državljani. Od leta 1985 do danes je naziv EPK nosilo 60 mest, med njimi 18 državnih prestolnic.