Skrb Mestne občine Ljubljana za zelo ogroženo vrsto hrošča Puščavnika (Osmoderma eremita), ki v mnogih koncih stare celine velja že za izumrlega.

Zaradi nevarnosti porušitve je bilo potrebno stara drevesa divjega kostanja v Jakopičevem drevoredu posekati in tako zagotoviti varnost obiskovalcem parka. Ob poseku pa smo skupaj z raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo, ki za Mestno občino Ljubljana izvajajo projekt »Favna hroščev evropskega varstvenega pomena v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib« in izvajalcem sečnje podjetjem Tisa ugotovili, da dupla starih kostanjev naseljuje izjemno redek in v Evropi zelo ogrožen hrošč puščavnik (Osmoderma eremita). Ta velik hrošč po mnogih koncih Evrope velja za izumrlega, Ljubljana pa je eno redkih mest, ki se lahko ponaša z veliko populacijo te redke žuželke.

Puščavnika je prvič za znanost prav iz Slovenije opisal znameniti naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli leta 1763 in morda se je z njim srečal prav v Ljubljani, ki jo je večkrat obiskal. Da bi ohranili to izjemno bitje, smo se na Mestni občini Ljubljana odločili, da posekana debla, v katerih duplih so zarodi tega hrošča, ohranimo po navodilih stroke. Nekatera posekana drevesa z dupli in ličinkami puščavnika smo tako preselili na, tako za ljudi kot tudi puščavnika, ustrezno mesto. Tako bodo lahko živali zaključile fazo ličinke in se bo ohranila populacija puščavnikov v mestnem parku Tivoli, ki je ključnega pomena na območju celotne Slovenije. Delno zakopana debla po ocenah nudijo preživetje še nekaj nadaljnjim generacijam tega hrošča.

Razvoj puščavnika poteka v lesnem mulju dupel starih listnatih dreves. Odrasli so sila lenobne živali in se večinoma zadržujejo na rodnem drevesu ali pa letijo na zelo kratke razdalje, zato so sklenjeni sestoji ustreznih dreves za vzdrževanje populacije izjemno pomembni. Puščavnika bomo zato videli leteti zelo redko. Večinoma v sončni pripeki le ždijo ob duplu, samci pa pri tem oddajajo močno dišeč sladkoben vonj, s katerim privabljajo samice. Ličinke žive v lesnem mulju in obgrizujejo leseni del dupla. Ob tem je v duplu mogoče najti množico iztrebkov, ki so zaradi velikosti dobro prepoznavni. Gre namreč za največjo evropsko minico in za največjega hrošča, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas. Razvoj poteka dve do tri leta, ponekod tudi štiri, kar je odvisno od prehrambne kvalitete mulja. Vrsta je v Sloveniji še vedno slabo poznana, sicer pa gre po Direktivi EU o habitatih za prioritetno varstveno vrsto v okviru evropskega omrežja Natura 2000.

Prvi popisi puščavnika v mestnem parku Tivoli so bili opravljeni že v letih 2010 in 2011, ko je bila prisotnost puščavnika, odraslih hroščev ali ličink, potrjena v 17 % pregledanih dreves, kar glede na do sedanje najdbe iz Slovenije kaže na dokaj močno populacijo. Gre za stara drevesa divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) in lipe (Tilia sp.) z dupli, večinoma v drevoredih parka Tivoli. Ta drevesa so izjemnega pomena za ohranjanje tivolske populacije puščavnika, zato je ustrezno upravljanje z drevoredi na območju ključnega pomena.

Oddelek za varstvo okolja MOL