Nezanemarljiva novost prenove Gosposvetske ceste in Dalmatinove ulice je zasaditev kar 88 novih dreves. Prvo bo krasilo 70 črnih gabrov (Ostrya carpinifolia), drugo pa 18 mokovcev (Sorbus aria).

Drevesa v naravnem okolju v prvih letih obstoja razvijejo plitev, a razvejan koreninski sistem, ki lahko sega daleč stran od debelca drevesa, saj si na ta način drevo zagotavlja čim večjo površino, s katere lahko črpa vodo in hranila.

Drevesne sadike, ki jih sadimo v mestno okolje, pa so vzgojene v drevesnicah, kjer jih v letih vzgoje večkrat presadijo, da bi drevo spodbudili k tvorjenju večine korenin tik ob drevesu – tvori se t.i. koreninska bala. Kljub temu je vsako presajanje za drevo velik šok, ki se potencira s starostjo drevesa, saj pri vsakem presajanju nekaj korenin ostane v zemlji.

Drevo se na novo okolje prilagodi po treh do petih rastnih sezonah

Ko drevo izkopljemo iz drevesnice in presadimo na novo lokacijo, ima drevo še vedno enako količino listov, ki jih je potrebno oskrbeti z vodo in hranili, a veliko manj korenin, ki to nalogo opravljajo. Drevo zato prvih nekaj let večino energije vlaga v obnovo prizadetega koreninskega sistema. Iz tega razloga lahko listi na presajenem drevesu rumenijo, odpadajo ali ne dosežejo svoje optimalne velikosti. V prvih letih je drevo zato še bolj občutljivo na sušo, onesnaženje, napade insektov in bolezni.

Izkušnje kažejo, da se po treh do petih rastnih sezonah drevo povsem prilagodi na novo okolje in znakov šoka ni več. Tako pričakujemo, da bodo na novo zasajena drevesa vsako sezono bolj bujna in bodo pomembno prispevala k blaženju učinkov toplotnega otoka.

Gnojenje v prvih letih po presajanju ni potrebno, saj bi drevo z zmanjšanim koreninskim sistemom lahko izkoristilo le malo hranil (večina bi se sprala), hkrati pa ima vgrajen substrat dovolj vseh elementov, ki so potrebni za rast in razvoj.

Drevesa na Gosposvetski cesti in Dalmatinovi ulici

Drevesa smo začeli saditi 10. aprila 2018, in sicer po pet dreves dnevno. Vsako drevo smo do danes zalili že 15-krat, pri zalivanju se prilagajamo vremenu (v deževnih dneh dreves ne zalivamo). Za eno zalivanje porabimo med 70 in 100 litrov vode na drevo.

Vsa novo zasajena drevesa imajo v skladu s Pravili za ravnanje z mestnim drevjem v Mestni občini Ljubljana 2010 (avtorji: Tanja Maljevac, Maja Simoneti, Aleksander Šiftar, Jože Bavcon) pod nivojem cestišča 15 kubičnih metrov velik bazen, ki je napolnjen s drenažno plastjo in rastnim substratom. Drevesa imajo tako dobre rastne pogoje. 

Za drevesa skrbi posebna Snagina ekipa, v kateri je tudi certificiran arborist.

Več o skrbi za mestno drevje preberite tukaj.