Drevesom v Ljubljani namenjamo posebno skrb, saj se zavedamo, da so mestno drevje in gozdovi vitalna sestavina zdravega in trajnostnega mesta, v katerem je prijetno živeti, in pomemben del okolja, saj prinašajo številne ekološke, zdravstvene in socialne koristi.

Ljubljana je leta 2016 prejela naziv zelena prestolnica Evrope. Evropska komisija je ob obrazložitvi nagrade izpostavila, da smo v najkrajšem času izvedli največ sprememb. Prav tako smo štiri leta zapored prejemniki priznanja »mesto dreves« oz. Tree cities of the world, ki ga podeljujeta Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). To je pomembna in priznana pobuda, ki ne podeljuje priznanj neutemeljeno, temveč na podlagi prijav, izpolnjenih obrazcev in ustreznih dokazov upravičenosti »zelenega« naziva. Kontinuiteta podeljevanja tega naziva Ljubljani priča o tem, da lahko Ljubljana še vedno nosi naziv »zelena prestolnica«, tudi dobesedno, kar podrobneje navajamo in utemeljujemo v nadaljevanju. Leta 2021 smo bili izbrani za najboljšo zeleno prestolnico Evrope med dvajsetimi zelenimi prestolnicami. Kar 75 % površine je zelene (gozdovi, polja, travniki, parki, vodne površine), od tega se gozd razprostira na okoli 40 % površine MOL. Imamo kar 560 m² zelenih površin na prebivalca oziroma 542 m² javnih zelenih površin na prebivalca. Te so za nas izjemnega pomena, zato smo jih tudi ustrezno zavarovali. Kar 20 % celotne površine mesta ima status zavarovane ali varovane narave. MOL se ponaša tudi z več kot 30-kilometrskim »zelenim obročem« okoli Ljubljane – POT in s štirimi krajinskimi parki.

Zmotno je prepričanje, da smo opustili skrb za drevesa in zelene površine v mestu. Zavedamo se, da so mestno drevje in gozdovi vitalna sestavina zdravega in trajnostnega mesta, v katerem je prijetno živeti, in pomemben del okolja, saj prinašajo številne ekološke, zdravstvene in socialne koristi. Redno spremljamo stanje dreves in si jih prizadevamo ohraniti, če le okoliščine to dopuščajo. Odstranjujemo samo drevesa v fazi odmiranja (suha, poškodovana ali kako drugače nevarna drevesa zaradi prisotnosti razkrojnih procesov, nestabilnosti, bolezni, škodljivcev …) ali invazivne vrste dreves, ki povzročajo škodo. Če je zasajena vrsta dreves, ki na območju ne uspeva dobro, jih nadomestimo s primernejšo vrsto. Ko se pojavi potreba po odstranitvi drevesa z nekega območja, skladno s strokovnimi smernicami skrbno preučimo vse možnosti, ki bi prispevale k ohranitvi drevesa. V določenih primerih pa zaradi različnih omenjenih dejavnikov žal to ni mogoče, če ni primernih pogojev za rast drevesa. V takšnih primerih poskušamo drevo presaditi, če pa to ni možno, ga s tehtnim razlogom odstranimo in poskušamo nadomestiti z novim ali celo več drevesi.

Vsako leto tako v okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadimo od 300 do 600 drevorednih dreves. Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin. Med drugim zasajamo drevesa in prenavljamo degradirana območja v zelene in rekreacijske površine, teh je že 120 ha. Skrbimo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih. Tako smo skupaj zasadili že več kot 40.000 dreves, samo v letu 2021 je bilo na novo zasajenih 1.080, v letu 2022 pa skupno 1.043 dreves. Letos smo doslej zasadili več kot 250 dreves, v sklopu rednega vzdrževanja bomo zasadili še okoli 350 dreves, dodatno pa še v okviru projektov prenove javne infrastrukture in rekonstrukcij (v Črni vasi bo skupaj zasajeno 223 novih dreves, na odseku Linhartove od Dunajske do Matjaževe bo skupno 220 dreves - posajenih bo 117 novih, v sklopu projekta je predvidena tudi posaditev več kot 1.800 sadik grmovnic, predvidena je tudi zasaditev novih dreves na Ižanski cesti, na Vilharjevi cesti …).

Naj tukaj navedemo še večje zasaditve ob prenovah cest in ulic v preteklosti: Slovenska cesta (63 jesenov), Gosposvetska cesta (80 dreves), Letališka cesta (skupno več kot 650 dreves), Tržaška cesta (249), Dunajska (79), Cesta dveh cesarjev (68), Celovška cesta (80), Zaloška cesta (238), Industrijska cesta (50), Letališka cesta (80), Pot rdečega križa (47) in Pot za Brdom (90), Zadobrovška cesta (52) … V zadnjih 10 letih praktično ni nove ali prenovljene večje ceste, ob kateri ne bi zasadili dodatnih dreves in izboljšali rastnih razmer obstoječim drevesom, skladno z razpoložljivim prostorom in drugimi pogoji. Nekatere ureditve v javnem prostoru zahtevajo presaditev ali odstranitev obstoječega drevja na neki lokaciji, vendar si vsakič ob takih primerih prizadevamo, da zasadimo več novih.
Prav tako pri prenovi cest in javnega prostora pozornost posvečamo blaženju učinkov podnebnih sprememb z uporabo svetlejših in vzdržnih materialov, kjer je to mogoče oz. smiselno glede na rabo prostora.

O razlogih za sečnjo v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (TRŠh) smo objavili več sporočil in tudi jasno navedli argumente, ki zanikajo očitke, da gre za prekomerno izsekavanje tudi mladih in zdravih dreves. Izpostavljamo, da je naše vodilo pri urejanju mestnih gozdov skrb za varnost obiskovalcev in kakovosten razvoj gozdov. O nujnosti sečnje in potrebni obnovi na tej površini smo se z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) posvetovali in odločali zadnjih pet let, tudi na odkazilu 2019 z različnimi deležniki (MOL, ZGS, služba TRŠh, Zavod RS za varstvo narave …). Odločitev za sečnjo je temeljila na strokovnih argumentih pristojnih služb in je sledila vnaprej pripravljenem gozdnogospodarskemu načrtu za Ljubljano in odločbi ZGS. Temu pritrjujejo tudi strokovnjaki, profesorji in docenti Biotehniške fakultete – Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire, kakor so navedli v javnem pismu (to je dostopno tukaj). Podrobnosti o ukrepu lahko preberete tudi tukaj. 

Pri prenovi Trga mladinskih delovnih brigad smo se prav tako za zamenjavo drevnine odločili na podlagi tehtnega premisleka in po posvetu in nadzoru strokovnjakov – arboristov s področja skrbi za mestno drevje. Na območju smo ob prenovi zasadili 18 novih dreves, grmovnice in trajnice. Morda so bila obstoječa drevesa v izteku Rimske ceste proti trgu MDB na prvi pogled videti povsem v redu, vendar so imela slabo rastno podlago. Doživela so nestrokovne posege v krošnjo, zaradi česar so imela veliko mladih izraščenih vej, ki so v zahtevnejših vremenskih pogojih nevarne (veter, sneg). Dve od šestih dreves, ki so tvorila vogal zasaditve Prešernova - Rimska, sta bili že pred leti odstranjeni in ne nadomeščeni. Prav tako so spadale med tujerodne invazivne drevesne vrste, ameriški javor jesenovec, za katere sta značilni hitra rast ter kratkoživost in zato ni primeren za mestno drevje. Ti v ugodnih rastnih pogojih v povprečju živijo do 60 let. V slabih življenjskih pogojih, kakršnim so bila podvržena ta drevesa, je pričakovana življenjska doba še bistveno krajša. Ob posegih v infrastrukturne vode, ko je poseg v koreninske plasti neobhoden, pa takšna drevesa postanejo nevarna. Tako je bila sprejeta odločitev, da se drevesa nadomestijo z novimi, primernejše vrste, ki bodo lahko v naslednjih desetletjih nudile globoko in varno senco javnemu prostoru in gostinskemu vrtu nekdanje gostilne Lovec. Vsako od štirih novih dreves, vrste Navadni koprivovec (Celtis australis) ima 12m³ skrbno pripravljenega substrata, ki jim bo zagotavljalo dolgo življenjsko dobo in ugodno rast. Ker bodo imela drevesa boljše rastne pogoje, se pričakuje, da bodo oblikovala večje krošnje od obstoječih, zato smo jih nadomestili v enakem številu, kot so bila preostala obstoječa, in večjih razmakih. S trga smo umaknili tudi parkirana vozila in tako vzpostavili bolj kakovosten javni prostor, primeren za druženje.

Park med Trubarjevo ulico in prenovljenim objektom Centra Rog, ki se razprostira na približno 8.000 m², je zasnovan kot javni mestni prostor z utrjenimi in zelenimi površinami z visokoraslimi drevesi - kot predvideno v izvedbenih projektih. Območje parka je bilo pred prenovo tovarniško dvorišče brez kvalitetne visokorasle vegetacije, le na severnem vhodnem delu bodočega parka Centra Rog sta bili dve večji drevesi. Predvidevamo, da sta se obe obstoječi drevesi v preteklosti vzpostavili na lokaciji samoniklo, saj sta izraščali iz razpok/vogala sedaj porušenega zidu. Eno od teh dreves je bilo v originalnem izvedbenem projektu predvideno za ohranitev, vendar smo se na podlagi točne določitve vrste drevesa (gre za veliki pajesen lat. Ailanthus altissima) odločili za njegovo odstranitev predvsem iz varnostnih razlogov. Vrsta je na seznamu po Uredbi o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja, kot tudi posebni ukrepi pri odstranjevanju rastline zaradi strupenosti (vir: Jogan Nejc in Strgulc Krajšek Simona: Izbrane invazivne tujerodne vrste rastlin, 2010).
Konceptualna zasnova novega parka temelji na zasaditvi drevesne in grmovne vegetacije avtohtonih in užitnih rastlin. Med drugim se bo uredil sadovnjak starih slovenskih sort jablan, hrušk, sliv ipd., ter »Green lab« kotiček za pridelovanje dišavnic in začimbnic kuharskih delavnic in restavracij v novem Centru. Vse drevesne in grmovne sorte so avtohtone ali naturalizirane in jih v kulturi ali kulinariki uporabljamo na različne načine. Predvidena je zasaditev 49 novih dreves, 18 višjih grmovnic, 13 užitnih popenjavk (vinska trta, kivi, hruška špalir) in 24 visokih korit za visoke grede za zasaditev dišavnic in zelišč.
Na Petkovškovem nabrežju smo v okviru prenove odstranili oslabljene, nestabilne lipe, a zasadili 20 novih, nadstandardno velikih visokolistnih lip v posebne koreninske košare, ki že omogočajo idealen razvoj in rast dreves v novem drevoredu (več tukaj.  Umaknili smo parkirana vozila, omejili dostop za motorna vozila in s tem podaljšali peš cono, ki trenutno meri že okoli 19 ha.
K celoviti prenovi odprtega javnega prostora v mestu spada tudi skrb za sistematično obnavljanje drevnine. To pomeni, da je potrebno načrtovati vzdrževanje in zamenjavo drevnine na način, da se dosega kvalitetno mestno drevje, zdravo, estetsko in celovito na dolgi rok. Ob takšni prenovi, ki predstavlja zamenjavo vseh infrastrukturnih vodov in ob tem obvezne arheološke raziskave, bi bilo neodgovorno ohranjati obstoječo drevnino, ki bi v nekaj letih po posegih propadla.
Prenova Ambroževega trga je potekala v sklopu prenove celotne Poljanske ceste in del Ambroževega trga je bil preoblikovan v nov javni prostor - Prekmurski trg. V sklopu celotne prenove smo posadili 20 novih dreves in enega obstoječega nadomestili z novim.
Ob prenovi Cukrarne smo na južni strani zasadili 10 mladih platan, ki bodo s svojimi velikimi krošnjami, ki zrastejo tudi premera 25 metrov, oblikovale zeleno streho nad zunanjim amfiteatralnim stopniščem ter osenčile tudi južno fasado Cukrarne. V duhu spodbujanja trajnostnih oblik prometa smo uredili Poljanski nasip, kjer smo vzpostavili prijetne, varne in udobne površine za pešce in kolesarje.
Na nedavno prenovljeno Čufarjevo ulico, ki so jo pred rekonstrukcijo zasedali avtomobili, smo zasadili 14 novih dreves in izboljšali rastne razmere obstoječim petim gabrom. Zasadili smo tudi trajnice in drugo zelenje ter postavili pitnik in fontano/pršilnik (https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/osvezena-cufarjeva-ulica-z-novim-videzom-in-vodnim-elementom/).

Pitniki (57 jih je že) in fontane so razporejeni po vsem mestu, prav tako je instalacija s pršilnikov vode postavljena na Prešernovem trgu, ki v poletnih mesecih nudi prijetno osvežitev. Na Slovenski cesti pri stičišču s Tomšičevo ulico smo začeli s postavitvijo vodne skulpture, s katero bomo dodatno oživili prostor, prispevali k ohlajanju mesta ter ozaveščali tako o okoljskih vrednotah kot o pomenu kakovostne pitne vode (več preberite tukaj. 

V okviru blaženja podnebnih sprememb smo se leta 2020 lotili ozelenjevanja nadstrešnic na avtobusnih postajališčih. Aktivnosti tečejo v sodelovanju z Botaničnim vrtom Ljubljana in Europlakatom. Na nadstrešnice zasajamo izključno avtohtone rastline, vzgojene v Botaničnem vrtu Ljubljana, ki prenesejo sušo, visoko količino sončnega sevanja in so zanimive za čebele ter druge opraševalce. V letošnjem letu bomo dodatno ozelenili kar 15 avtobusnih nadstrešnic (po vzoru lanske zasaditve, o čemer si več lahko preberete tukaj. 

Ob nabrežju Save smo uredili rekreativne in sprostitvene površine, prav tako ob Ljubljanici. V Ljubljani imamo tako zdaj že tri naravne plaže. Na vse tri smo namestili ležalne ploščadi, namenjene sprostitvi in počitku. Dve sta ob Savi, ena na Ježici v bližini teniških igrišč, druga pri kopališču Laguna, tretja je ob Ljubljanici, ob družinskem parku Muste (https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/poletna-osvezitev-na-novo-urejeni-plazi-ob-savi/). Osvežimo se lahko tudi na ljubljanskih kopališčih Kolezija in Kodeljevo ter tistih v zasebni lasti, kmalu tudi na novem kopališču Ilirija in v prihodnje še na prenovljenem kopališču Vevče.
Od leta 2007 je bilo v MOL urejenih okoli 120 ha novih javnih zelenih in rekreacijskih površin, med njimi tudi park Zelena jama, Severni park, Šmartinski park, Koseški bajer, Špica, park Rakova jelša, park ob Savi, Tomanov park, park Muste, Črnuški bajer ter številna otroška igrišča z zelenimi površinami, vrtičkarska območja in javni sadovnjaki.

Dodajmo še, da mestni in primestni gozdovi ter mestno drevje igrajo ključno vlogo pri trajnostnem razvoju mest, saj prinašajo številne pozitivne učinke: shranjujejo zaloge ogljika, ki pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb, varujejo vodne vire, pomagajo ohranjati ter povečevati biotsko pestrost mest (https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/podezelje/kmetijstvo-in-gozdarstvo/gozdarstvo/). Za mestne gozdove skrbimo z rednim vzdrževanjem, s projektom URBforDAN – upravljanje in raba urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih pa smo se dodatno zavzemali, da bo gozd še naprej ustrezno negovan, kakor se prav tako izkazuje pri rednih dejavnostih tudi po koncu projekta. Več vsebin o tem projektu najdete tukaj.

Velik korak naprej pri skrbi za gozdove smo naredili v okviru projekta URBforDAN pripravili Strategijo razvoja mestnih gozdov v MOL 2020–2045, ki jo je Mestni svet MOL sprejel aprila 2021 na svoji 22. seji. Ta omogoča še boljše gospodarjenje z mestnimi gozdovi ter izboljšanje sodelovanja tako z lastniki kot uporabniki mestnih gozdov. V strategiji določamo sedem strateških prioritet:

• zagotavljanje zdravega življenjskega okolja;
• zagotavljanje možnosti za trajnostno rekreacijo in prostočasne aktivnosti ter promocija trajnostnega turizma;
• zagotavljanje možnosti za vzgojo in vseživljenjsko izobraževanje;
• ohranjanje narave in kulturne dediščine;
• ustvarjanje spodbudnega okolja za lastnike gozdov;
• spodbujanje krožnega gospodarstva;
• razvoj celovitega upravljanja.

O gozdnih vsebinah ozaveščamo in obveščamo skozi vse leto, leta 2021 pa smo še dodatno v okviru akcije Za lepšo Ljubljano in kampanje Človek, čuvaj svoje mesto ozaveščali o odgovornem ravnanju v mestnem gozdu, leta 2022 smo se v sklopu kampanje posvetili skrbi za mestno drevje.
Smernice in načrti za posege v gozdove se določajo v okviru priprave gozdnogospodarskih načrtov (več tukaj). Zavod za gozdove Slovenije pripravlja nov Gozdnogospodarski načrt območja Ljubljane, kjer bodo vidiki upravljanja gozda in usmeritve z mestnimi oz. primestnimi gozdovi ustrezno definirani skozi cilje, pri čemer bomo v MOL aktivno sodelovali.

Zavedamo se tudi pomena ustreznega prostorskega načrtovanja (novogradnje, sanacije), ki mora vključevati celostne in dolgoročne premisleke v zvezi z izzivi podnebnih sprememb.
Leta 2017 smo s konzorcijem družb Petrol in Resalta podpisali prve koncesijske pogodbe za izvedbo projekta »Energetska obnova Ljubljane« (EOL), ki je najobsežnejše javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji z vidika energetskega pogodbeništva in obenem en najbolj uspešnih tovrstnih projektov v Evropi. V okviru posameznih faz projekta smo doslej skupaj prenovili že 82 objektov, od tega 47 celovito in 35 delno. Ob tem smo vse objekte protipotresno in požarno sanirali. Med njimi so kulturni in zdravstveni objekti, vzgojno-izobraževalne ustanove in športni objekti, kot tudi objekti mestne uprave. Okoljski učinki projekta so izjemni. Skupaj bomo v času trajanja projekta prihranili več kot 400.000 MWh energije, kar predstavlja več kot 80.000 ton ekvivalenta CO2. To je vrednost, ki jo prečisti približno 3,2 milijona povprečno velikih dreves oziroma približno 8.000 hektarjev gozda.
Za projekt EOL smo letos na prestižnem globalnem forumu Združenih narodov v Atenah (UNECE International Public-Private Partnerships Forum) prejeli drugo nagrado v konkurenci 82 projektov z vsega sveta.
Lani se je Ljubljana, tudi zaradi dosedanjega dela in izvajanja aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja, uvrstila v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih evropskih mest do leta 2030. Gre za izjemno ambiciozen cilj, ki ga bomo uresničevali skupaj z vsemi deležniki, tudi z meščankami in meščani. Ukrepi, ki jih načrtujemo, vključujejo tudi aktivnosti za prilagajanje na podnebne spremembe in vročinske valove, ki so v zadnjih letih stalnica po vsem svetu. Trenutno pripravljamo akcijski načrt razogličenja, ki bo predvidoma pripravljen v začetku prihodnjega leta. Zavedamo se, da je razogljičenje edina prava pot, ki pa zahteva celovite ukrepe, ne le mesta samega, ampak tudi drugih deležnikov (gospodarstvo, država, gospodinjstva itd.). Naša naloga je, da izvedemo in nadgradimo načrtovane projekte, uresničimo ambiciozne cilje ter k temu spodbudimo tudi druge deležnike, motiviramo k spreminjanju navad slehernega posameznika.
V sodelovanju z Inštitutom za zdravje in okolje smo v mesecu juniju predstavili projekt Ljubljanski ledenik, v okviru katerega ozaveščamo o preventivnih ukrepih in ustreznem ravnanju ljudi v času vročinskih valov. Po mestu smo namestili plakate, ki vsebujejo QR kode z dodatnimi informacijami in ki usmerjajo mimoidoče na lokacije v mestu, ki nudijo senco in so opremljene s pitniki, kjer se lahko odžejamo s kakovostno pitno vodo (Ljubljanski ledenik: inovativna pobuda za spopadanje z vročinskimi valovi).