Ljubljana z dobrimi praksami na področju trajnostne mobilnosti, energetike, trajnostne proizvodnje in potrošnje ter prilagajanja na podnebne spremembe pomaga Sloveniji zniževati CO2.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je v sklopu projekta »Slovenija znižuje CO²: dobre prakse«  skupaj s partnerji projekta predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. Med njimi je tudi Ljubljana z vzornimi primeri na področju trajnostne mobilnosti, energetike, ekološkega kmetovanja, trajnostne proizvodnje in potrošnje ter prilagajanja na podnebne spremembe. »Izbrane dobre prakse dokazujejo, da doseganje ambicioznih evropskih in nacionalnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih plinov ni le možno in praktično izvedljivo, temveč da prinaša tudi vrsto drugih koristi, med drugim zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti in višjo kakovost življenja,« je poudarila vodja projekta, direktorica Umanotere Vida Ogorelec. Projekt je del partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom.

Dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, ki je kot član projektne skupine ocenjeval področje trajnostne mobilnosti, je za dobro prakso v Ljubljani označil paket ukrepov, ki si v tej kategoriji zaslužijo pohvalo. Prvi je kolesarjenje, kjer je glavni ukrep uvedba sistema izposoje koles Bicike(LJ) – mrežo 31 postajališč z več kot 300 kolesi, katerih uporaba je do ene ure brezplačna. Drugi je hoja, saj so se v nekaj letih močno povečale površine območij za pešce, poleg tega so bili zgrajeni štirje novi mostovi oziroma brvi, namenjeni pešcem. Tretja skupina dobrih praks vključuje javni potniški promet, kjer so glavni dosežki mesta uvedba enotne vozovnice Urbana, podaljšanje linij mestnega avtobusa ter uvedba prikazovalnikov z realnim časom prihodov avtobusov. Pozitivni učinki teh ukrepov so manjši izpusti zaradi uporabe javnega prometa in javnega kolesa, brezplačna uporaba koles pa je tudi finančno ugodna za prebivalce. Zaprtje središča privablja več turistov in obiskovalcev, obenem pa je povečana tudi varnost v območjih za pešce. Hoja in kolesarjenje tudi vplivata na izboljšanje zdravstvene slike občanov. Promet v mestu je bolj umirjen, zastoji so manjši, zmanjšan pa je prav tako pritisk na parkirišča. Vse to se izraža v izboljšani kakovosti življenja v mestu.

Za dobro prakso je bil, po oceni članice projektne skupine Anamarije Slabe, strokovne vodje Inštituta za trajnostni razvoj, v kategoriji »ekološko kmetijstvo« med drugim izbran projekt »Šolski ekovrtovi«. V mrežo 144 šol, vrtcev in dijaških domov so vključene tudi ljubljanske izobraževalne ustanove, in sicer Osnovna šola (OŠ) Milana Šuštaršiča, OŠ Miška Kranjca, OŠ Vič, OŠ Martina Krpana, OŠ Polje, OŠ Sostro – PŠ Janče, OŠ Zalog, OŠ Roje, OŠ Vrtec Šentvid in Gimnazija Šiška. Cilji projekta so spodbuditi oblikovanje šolskih ekoloških vrtov (ŠEV) po vsej Sloveniji in njihovo vključevanje v pouk in vzgojo otrok ter oblikovanje dejavne mreže ŠEV, ki bo živela tudi po zaključku projekta. Namen je otrokom in mladim omogočiti, da vzpostavijo tesnejši stik z naravo in pridelavo hrane na način, ki omogoča varovanje okolja in narave, ter krepiti razumevanje pomena lokalne preskrbe in samooskrbe z ekološko pridelano hrano. Dejavnosti vplivajo na zmanjšanje izpustov neposredno z delno samooskrbo, posredno s krepitvijo razumevanja pomena lokalne preskrbe in samooskrbe z ekološko pridelano hrano. Poudariti je treba tudi prispevek k delni samooskrbi šol in vrtcev s hrano, kar prinaša finančne prihranke, nezanemarljivo pa je tudi izobraževanje za trajnostni razvoj.

Slabetova je v tej kategoriji osvetlila tudi dobro prakso projekta partnerskega kmetovanja, s katerim se ukvarja spletni portal Ekologičen v sodelovanju s štirimi ekološkimi kmetijami. Ena od njih je v Ljubljani, in sicer Brevkina svežina, ki je v Obrijah med Šmartnim in Tomačevim, ki je bila prva ekološka kmetija v Mestni občini Ljubljana. Projektu gre priznanje, ker spodbuja zainteresirane kmetije za partnersko kmetijstvo tako, da pomaga vzpostavljati neposredno komunikacijo med kmeti in potrošniki. Pozitivni učinki so spodbujanje lokalne pridelave in porabe hrane ter trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti do manjših kmetov, ki kmetujejo ekološko. Izpostavimo lahko še zmanjšanje okoljskega odtisa hrane in prispevek h krepitvi lokalne ekonomije, povezovanje mesta s podeželjem in negovanje tradicionalne kulture pridelovanja hrane.

Vida Ogorelec, ki v projektu pokriva trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, je za dobro prakso označila tudi Centre ponovne uporabe (CPU), ki je trenutno le v Tuncovcu pri Rogaški slatini, vendar jih nameravajo v kratkem postaviti še po sedmih slovenskih mestih. Tako bo predvidoma tudi Ljubljana v sodelovanju s Tehnološkim centrom za aplikativno ekologijo in podjetjem Snaga dobila svojega. CPU deluje kot socialno podjetje, zaposluje težje zaposljive in omogoča usposabljanja, kar prispeva k socialni integraciji te skupine. Njegova dejavnost je diagnostika, inovativna obnova, prenova rabljene opreme in izdelkov, ki bi bili brez ponovne uporabe uvrščeni med kosovne odpadke, čeprav so funkcionalno še povsem uporabni. Center ima pomemben učinek na širšo javnost v okoljskem osveščanju in širjenju zavedanja, da je naš planet omejen z viri in da ne smemo vsega,česar ne potrebujemo več, odvreči med odpadke. V CPU izvajajo tudi različne praktične delavnice, katerih glavni namen je prikazati možnosti ponovne uporabe rabljene opreme in uporabo odpadnih materialov za izdelavo novih izdelkov. Podaljšanje življenjske dobe izdelkov, zmanjševanje odloženih količin odpadkov na odlagališča, varčevanje s surovinami ter naravnimi viri; vključevanje težje zaposljivih na trg dela in dostopnost do blaga; ustvarjanje lokalnih delovnih mest in možnosti za usposabljanje; promocija obrtnih poklicev, ki so v Sloveniji že skoraj izumrli, so le nekateri izmed pozitivnih učinkov, ki so jih izpostavili ocenjevalci.

Na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije je dr. Sašo Medved, profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, med drugim izpostavil Združenje Slovenske fotovoltaične industrije, ki je zgled združevanja ponudnikov tehnologij obnovljivih virov energije in drugih članov, tudi iz Ljubljane. Zaslužno je zlasti za pripravo industrijskih standardov, izobraževanj, podeljevanje internega standarda kakovosti in predstavitev delujočih fotonapetostnih elektrarn. Uspešna gradnja fotovoltaičnih sistemov je bila mogoča tudi zaradi strokovnega interesnega Združenja Slovenske fotonapetostne industrije, ki danes združuje že 25 proizvajalcev, ponudnikov in izobraževalnih institucij, so zapisali kot utemeljitev. Za širšo javnost pa je pomembna tudi predstavitev delujočih fotonapetostnih elektrarn, pri čemer je primer dobre prakse gradnja fotonapetostnih sistemov na osnovnih šolah, ki ima pomemben izobraževalni pomeni in. Ukrep ima pozitivne učinke predvsem na zmanjšanje emisij CO2 – vsi fotonapetostni sistemi v Slovenijo prihranijo 40.700 ton.

Ljubljano in 136 drugih občin lahko zagotovo pohvalimo tudi zaradi ukrepanja v lanskih poplavah, ko je na ozemlje Slovenije v 48 urah v povprečju padlo 170-180 mm padavin. Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki v projektu »pokriva« področje prilagajanja na podnebne spremembe, je izbor te dobre prakse utemeljila s pojasnilom, da so se lahko prebivalci in sile za zaščito, reševanje in pomoč zaradi pravočasnega opozorila Agencije RS za okolje dobro pripravile na grozečo ujmo. 39 občinam, katerih lastne zaloge niso več zadoščale za učinkovito izvajanje protipoplavnih ukrepov, je bila iz državnih rezerv posredovana potrebna zaščitna in reševalna oprema. Dodatno pa je bilo nabavljenih tudi 100.000 protipoplavnih vreč. V ukrepanje ob nesreči so poleg sil za zaščito, reševanje in pomoč, organiziranih na lokalni, regionalni in državni ravni (23503 pripadnikov), sodelovali tudi pripadniki Policije (1958 pripadnikov) in Slovenske vojske (1238 pripadnikov), ki so preprečili dodatno nastale škode.

Člani projektne skupine so sicer evidentirane dobre prakse ocenjevali še v kategorijah »vrednostna veriga lesa (dr. Franc Pohleven, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani) in »trajnostni razvoj podeželja« (Anamarija Slabe), kjer so bile v ospredju dobre prakse iz drugih mest oziroma držav.

Civitas Elan, Vita Kontić