Spotikavci so posvečeni 23 Judovskim meščanom Ljubljane in njihovim svojcem, ki so bili odpeljani v različna koncentracijska taborišča po Evropi.

Danes se je v prestolnico simbolično vrnilo 23 Judov, žrtev holokavsta. Na osmih lokacijah pred njihovimi zadnjimi znanimi prebivališči so položeni medeninasti tlakovci z njihovimi imeni in priimki – Spotikavci.

En kamen. Eno ime. Ena oseba.

Med polagalci so bili tudi sorodniki žrtev in avtor Spotikavcev (Stolperstein), nemški umetnik Gunter Demnig, ki se žrtev nacizma spominja z namestitvijo spominskih medeninastih tlakovcev na pločnik pred stavbami z njihovim zadnjim naslovom. V 22 državah je namestil že več kot šesto spotikavcev, prvega leta 1992 v Kölnu, natančno pol stoletja po tem, ko je Heinrich Himmler odredil deportacijo Sintov in Romov v koncentracijska taborišča. Na vsakemu kamnu se vklesan zapis začne TUKAJ JE ŽIVEL … En kamen. Eno ime. Ena oseba.

Undeleted. Od-izbrisati.

Polaganju Spotikavcev je v Judovskem kulturnem centru Ljubljana (JKCL) na Križevniški ulici 7 sledila instalacija (587 utripajočih žarnic v ritmu zvočnega posnetka imen in priimkov) Vadima Fiškina in Mirana Moharja (Irwin), namenjena slovenskim žrtvam holokavsta, in razstava pomanjšanih rekonstruiranih portretov Vuka Ćosića. Projekt je naslovljen Undeleted - Rekonstruirani portreti izbrisanih ljubljanskih judovskih someščanov, plakati pa so postavljeni v bližini njihovih zadnjih bivališč.

Skozi čas so se ohranili fotografski portreti približno polovice izbrisanih Judov, za drugo polovico je Čosić družno s Plahuto razvil posebno metodo digitalne rekonstrukcije videza poetic fake. Obraze sta na novo ustvarila s sestavljanjem internetno dostopnih fotografij ljudi z istim imenom in oziroma ali priimkom iz približno istega obdobja. Čosić namreč izhaja iz teze, da izbrisani živijo v razpršenem digitalnem spominu interneta, in jih je treba na novo sestaviti oziroma od-izbrisati, kakor je torej tudi naslovljen projekt. Portrete je oblikoval iz črk hebrejske abecede, kar prinaša dvojni učinek: če portret na velikih uličnih plakatih opazovalec gleda od daleč, se izriše kot portret, s približevanjem pa postaja besedilo, je pojasnjeno v sporočilu za javnost.

V Sloveniji je le dvesto od okoli 1500 Judov preživelo vojno vihro in holokavst. Zaradi migracij znotraj Jugoslavije je Judovska skupnost Slovenije, ki je nastala leta 1954, kulturno precej mešana in ena najmanjših v Evropi. Uradno članstvo šteje kakih 150 ljudi, vse skupaj pa naj jih ne bi bilo več kot 300, čeprav jih je aktivnih manj kot 50. Prve tlakovce spomina so v Sloveniji položili leta 2012 v Mariboru.