Snaga nadaljuje s pobudo Dvigni glas proti zavrženi hrani, s katero opozarja na problematiko velikih količin zavržene hrane.

V ljubljanskih parkih in na tržnicah lahko srečate njene zabojnike oziroma kante, ki s transparenti opozarjajo na naš (napačen) odnos do hrane, Snagini zaposleni pa k bolj odgovornemu in spoštljivemu ravnanju s hrano občane spodbujajo tudi z brezplačnimi posodicami za shranjevanje živil.

Ljubljanska Snaga je konec leta 2014 začela s pobudo Dvigni glas proti zavrženi hrani, v okviru katere s pomočjo zabojnikov, ki imajo dovolj našega neodgovornega vedenja, občane opozarjajo na ta problem in jim pomagajo spreminjati njihove navade. S poletnimi dogodki oziroma protesti kant in z razdeljevanjem brezplačnih posodic za shranjevanje živil želijo med Ljubljančane in Ljubljančanke prenesti sporočila in napotke, kako ravnati, da bo zavržkov hrane manj. Občanom so zato na Snaginih dogodkih na voljo praktične informacije glede priprave nakupovalnih seznamov, načrtovanja jedilnikov, pravilne urejenosti hladilnika, razumevanja oznak na živilih (rok uporabe) itd.
Tovrstne nasvete in informacije so v Snagi zbrali na spletni strani www.snaga.si/zavrzena-hrana.

Snaga svoje uporabnike spodbuja tudi k jemanju nepojedene hrane iz gostiln, kar je eden od načinov, kako lahko uporabimo plastično posodico za živila. »Če v gostilni ne morete pojesti vsega, kar ste naročili, prosite natakarja, naj vam hrano zavije za domov. Še bolje je, da na načrtovano kosilo ali večerjo s seboj vzamete plastično posodico, v katero shranite nepojedeno hrano. Ni sramotno, če meso, rižoto, kos sladice – kar koli pač, česar niste mogli pojesti, odnesete s seboj. Je pa nedopustno z okoljskega in s finančnega vidika (konec koncev ste hrano plačali!), da nepojedena hrana konča med odpadki,« pravijo v Snagi.

Kako pomembno je občane opremiti s praktičnimi napotki, kažejo tudi rezultati Snagine kontinuirane javnomnenjske raziskave. Skoraj 60 odstotkov vprašanih namreč nikdar ne načrtuje jedilnika, po drugi strani pa med najpogostejšimi vzroki za zavrženo hrano navajajo pretečen rok uporabe, zgnito sadje in zelenjavo ter prevelike količine pripravljene hrane. Slabih 35 odstotkov vprašanih pravi, da hrane nikdar ne zavrže.
Pripet je še poletni urnik aktivnosti v parkih in na tržnicah.