Župan Zoran Janković je v Mestnem muzeju Ljubljana včeraj podelil plakete in zahvalne listine Mestne občine Ljubljana na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Priznanja vsako leto ob Svetovnem dnevu civilne zaščite prejmejo posamezniki in organizacije, ki so se še posebej izkazali pri zaščiti in reševanju ljudi, premoženja in kulturne dediščine pri naravnih in drugih nesrečah.

Zahvalne listine za leto 2006 so prejeli:
• Dušan Weber
Dušan Weber že dolga leta aktivno sodeluje pri dejavnostih s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in je že več kot deset let član Enote vodnikov reševalnih psov Mestne občine Ljubljana, zadnjih nekaj let je tudi njen vodja. Je uspešen vodnik reševalnega psa, ki je že sodeloval na mednarodnih in domačih reševalnih akcijah (na primer v Turčiji leta 1999, ob porušitvi Kolizeja 1995, na Roški 2001). Je tudi inštruktor, znan po tem, da nenehno stremi za čim večjo operativnostjo in usposobljenostjo tako psa kot tudi njegovega vodnika. V Društvu vodnikov reševalnih psov Slovenije koordinira šolanje reševalnih psov, ki se ob akcijah doma in v tujini izkazujejo z odličnimi rezultati. Zadnji dve leti je tudi njegov predsednik. Je tudi član Gorskih reševalcev Slovenije, društva Ljubljana in aktiven gorski reševalec.

• Zuhdija Hajdarevič
Zuhdija Hajdarevič je zaposlen na Reševalni postaji Kliničnega centra od leta 1984 v ekipi nujne medicinske pomoči. V obdobju od 2000 do 2004 je deloval na delovnem mestu vodje dispečerske službe, od leta 2004 pa je na delovnem mestu vodje reševalne službe. V času delovanja helikopterske nujne medicinske pomoči je aktivno deloval tudi v ekipi helikopterskega reševanja. Odgovoren je tudi za razporejanje rednih ekip in ekip za potrebe vaj zaščite in reševanja na področju Mestne občine Ljubljana.

• Branko Žorž
Branko Žorž je gorski reševalec. Z naraščanjem višine stolpnic v Ljubljani se je pojavil problem reševanja v primeru potresa ali požara. Ljubljanska postaja Gorskih reševalcev Slovenije je že pred več kot 30 leti v okviru Civilne zaščite izvedla nekaj spustov z velikih višin (nedokončana zgradba Iskre na Trgu republike, Metalka, Astra) z uporabo standardne tehnike za reševanje v gorah. Ko je Branko Žorž postal načelnik postaje, si je zadal nalogo, da ustanovi posebno skupino za reševanje iz visokih objektov, ki bi specializirano opremo in prilagojeno tehniko Gorske reševalne službe lahko uporabila na mestnih stolpnicah. Oblikovanje skupine mu je v sodelovanju z Oddelkom za zaščito, reševanje in civilno obrambo in ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana tudi uspelo. Pod njegovim vodstvom se je usposobila in opremila skupina vrhunsko usposobljenih reševalcev, ki z rednimi treningi vzdržuje visoko raven znanja, prikazano tudi na več demonstracijskih vajah.

• Marjan Florjančič ml.
Marjan Florjančič mlajši izhaja iz gasilske družine. Že kot pionir in mladinec se je aktivno vključil v delo gasilske organizacije in se ob koncu tega obdobja odločil, da mu gasilstvo postane poklic. Po opravljeni poklicni šoli za gasilca se je neprestano dodatno izobraževal. Zadnji tečaj, ki ga je opravil, je tečaj in izpit za bolničarja. Je pobudnik oblikovanja ženske desetine v Prostovoljsnem gasilskem društvu Dravlje in je tudi veliko prispeval k njegovi strokovnih usposobljenosti. Veliko gasilk je poleg strokovnih izpitov opravilo tudi tečaj za bolničarke. Je mentor mladine. Na gasilskem področju je velik strokovnjak-praktik, saj je dejansko prisoten na vseh intervencijah društva. Med drugim je sodeloval tudi pri reševanju ob zemeljskem plazu pri Trbižu v Italiji.

• Rok Kumar
Rok Kumar je član taborniške organizacije takorekoč od svojega rojstva. Več kot 10 let načrtuje, usklajuje in izvaja izobraževalne dejavnosti v Mestni zvezi tabornikov Ljubljana in v Društvu tabornikov, Rod močvirskih tulipanov s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (treningi postavljanja šotorskih naselij, organizacija komunikacijskih poti obveščanja), kjer je nepogrešljiv organizator nočnega orientacijskega pohoda, ki je znan po vsej Sloveniji. Je tudi vodja enote tabornikov za postavljanje začasnih nastanitev Civilne zaščite Mestne občine Ljubljana in ima precej zaslug za organiziranost te enote v sistemu zaščite in reševanja. Več let je tudi pomagal pri zagotavljanju tabornikov, ki so sodelovali pri izvedbi mednarodne vaje vodnikov reševalnih psov, ki jo vsako leto organizira Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi.

• Bojan Aleš
Bojan Aleš se je že v mladih letih zapisal gasilstvu in v tem obdobju opravljal številne operativne in organizacijske funkcije. Trinajst let je bil podpoveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Podgorica-Šentjakob, zadnja štiri leta pa je njegov poveljnik. Pet let je bil tudi poveljnik gasilskega sektorja Bežigrad. V tem času je opravil vrsto tečajev in si pridobil veliko znanja iz različnih gasilskih specializacij. Zadnje čase veliko svojega prostega časa posveča sojenju na gasilskih tekmovanjih. Leta 2005 je sodil na Gasilski olimpijadi v Varaždinu. Od leta 1998 je tudi član Operativne izpostave štaba Civilne zaščite Mestne občine Ljubljana za območje Bežigrada, kjer se aktivno vključuje tudi v opravljanje širših nalog zaščite, reševanja in pomoči. Znan je po svoji strokovnosti, preudarnosti in tovarištvu.

• Lojze Levičnik
Lojze Levičnik je že 32 let član gasilske organizacije. Od svojega vstopa v gasilske vrste Prostovoljnega gasilskega društva Lipoglav leta 1975 je opravljal številne odgovorne operativne in organizacijske funkcije. Med pomembnejše lahko zagotovo štejemo 13-letno poveljevanje in 10-letno predsedovanje društvu, katerega član je še danes. V preteklosti je pustil pomemben pečat s svojim sodelovanjem pri izvedbah različnih dejavnosti v organizaciji gasilskih društev v Ljubljani. Od leta 1982 je zaposlen v Gasilski brigadi Ljubljana, kjer je od gasilca napredoval do vodje 4. izmene. Njegov odnos do gasilske službe se kaže tudi v dolgoletnem delu pri izobraževanju gasilcev, kjer sodeluje kot inštruktor v državnem Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje. Lojze Levičnik je tista sila v Gasilski brigadi Ljubljana, na katero lahko pri vzpostavljanju dobrega sodelovanja med obema strukturama javne gasilske službe (poklicnimi in prostovoljnimi gasilci) sodelavci vedno zanesejo. Med njegove dosežke štejemo tudi uspešno izvedbo zadnje vaje na temo Reševanje ob množični nesreči 2006, ki je potekala v Izobraževalnem centru na Igu, kjer so sodelovale vse ključne organizacije, ki nastopajo v sistemu zaščite in reševanja (Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana, Reševalna postaja KC Ljubljana, Služba nujne medicinske pomoči, Policijska uprava Ljubljana, 6 prostovoljnih gasilskih društev iz sektorja Vič in Gasilska brigada Ljubljana).

Plaketo za leto 2006 je prejel Jože Ložnar Kranjc
Jože Ložnar Kranjc je že 20 let zaposlen v Gasilski brigadi Ljubljana in ves ta čas opravlja naloge vodje izmene. Zadnji dve leti je predsednik strokovnega sveta zavoda in je tudi član Poveljstva javne gasilske službe v Mestni občini Ljubljana. Bil je tudi med pobudniki za ustanovitev Združenja slovenskih poklicnih gasilcev in letos se mu izteka drugi mandat predsednika Združenja, stanovske povezave strokovnjakov, ki poklicno opravljajo naloge gasilstva v naši državi. S prizadevanjem za uveljavljanje strokovnih načel za delovanje na področju požarne obrambe in gasilstva je dosegel, da so poklicni gasilci vključeni že v začetne dejavnosti za pripravo predpisov s področja požarnega varstva in gasilstva, za pripravo programov usposabljanja poklicnih gasilcev in za ustrezno raven predavateljskega kadra v gasilski šoli. Ravno zaradi njegove vztrajnosti (včasih že kar pregovorne trme) so na področju varstva pred nesrečami na državni ravni začeli upoštevati tudi glas poklicnega gasilstva. Tako je od leta 1999 vseskozi zagotavljal udeleženost poklicnih gasilcev pri oblikovanju strokovnih mnenj o veljavnih predpisih, standardih in normativih s področja požarnega varstva in gasilstva, pri pripravi strokovnih ocen novih metod gašenja in izdelavi ocen primernosti opreme za gašenje, ki se pojavlja na trgu. Izjemno dejaven je ves ta čas pri naslavljanju pobud in predlogov na državo in lokalne skupnosti za izboljšanje organizacije dela poklicnih gasilskih enot. Med drugim je pripravil tudi prvo delovno gradivo za izdelavo Pravil za opravljanje gasilske službe, s katerimi naj bi poenotili strokovno raven delovanja gasilcev. Že dvajset let je njegovo zavzeto delovanje na področju gasilstva prežeto s predanostjo poklicu, ki ni samo opravljanje gasilske službe, ampak že kar njegov način življenja.

Služba za odnose z javnostmi MOL