17. november je svetovni dan prezgodaj rojenih otrok. Slogan letošnjega dne je »Objem staršev: močna terapija. Omogočimo stik koža na kožo že od rojstva.« V Ljubljani ga bomo obeležili tudi z osvetlitvijo Tromostovja z vijolično barvo.

Število nedonošenčkov kljub napredku medicine – ali pa prav zaradi njega – narašča; v Sloveniji se tako vsako leto rodi več kot 1200 nedonošenčkov. In ker v večini primerov še vedno ne poznamo razloga za prezgodnji pričetek poroda, ga ne moremo preprečiti. Število narašča tudi zato, ker današnja medicina daje možnost zanositve tudi tistim ženskam, ki jim zaradi kronične bolezni ali neplodnosti ne bi bilo dano materinstvo, ali pa bi jih zadnja tretjina nosečnosti življenjsko ogrozila, zato je potrebno porod sprožiti prezgodaj. Čeprav je zelo prezgodnje rojstvo najpomembnejši razlog za umrljivost dojenčkov, pa se meja za varno preživetje spušča – in danes lahko damo upanje na zdravega otroka tudi staršem, ki se jim rodi nedonošenček 4 mesece prezgodaj.

Vijolične nogavičke v podporo nedonošenčkom

Razpoznavni znak svetovnega dneva nedonošenčkov so drobcene vijoličaste nogavičke, obešene na vrvici skupaj z devetimi velikimi belimi nogavicami, kar simbolizira, da je vsak deseti novorojenček na svetu rojen prezgodaj. Druga značilnost je vijolična barva, ki ponazarja izjemnost in občutljivost najmanjših rojenih otrok - ne le na oblačilih staršev in medicinskega osebja, balonih in barvnih trakovih za okrasitev oddelkov, kjer se zdravijo nedonošenčki, temveč tudi nočne osvetlitve pomembnih znamenitosti v mestih.

V Ljubljani smo z vijolično barvo v preteklih letih že osvetlili Mesarski most in Ljubljanski grad, letos pa bomo ob svetovnem dnevu nedonošenčkov v to barvo odeli Tromostovje.

Slogan letošnjega svetovnega dne je »Objem staršev: močna terapija. Omogočimo stik koža na kožo že od rojstva.«, ki poudarja, kako pomembna je vloga staršev pri oskrbi nedonošenčka, še zlasti preko neposrednega stika “koža na kožo”, kar imenujemo “kengurujčkanje”.

 

V razvitih deželah so prezgodaj rojeni otroci oskrbovani v tehnično prilagojenem okolju - v inkubatorju. Vendar so s tem ločeni od svojih mater in soočeni z vrsto tehnoloških posegov in postopkov (hranjenje po sondi, merjenje telesne temperature, elektronsko spremljanje srčne in dihalne funkcije, dodajanje kisika, odvzemi krvi za preiskave...), ki so za večino majhnih in bolnih nedonošenčkov nepogrešljivi za varno preživetje. V zadnjih desetletjih smo prepoznali še drugo možnost, ki je lahko za zdravega nedonošenčka celo boljša - "človeški inkubator" - mamo. V živalskem svetu namreč kenguru prevzame skrb za svojega nedonošenega mladiča tako, da ga spravi v vrečo na trebuhu, katere okolje mu nudi zavetje, hrano, toploto in različne spodbude. Tak stik med otrokom in mamo je pomemben tudi za človeško bitje.

Kengurujčkanje seveda ni nova ideja in se je uporabljalo že v davni preteklosti, ta način nege je ohranil življenje neštetim nedonošenčkom. V času, ko še ni bilo inkubatorjev – ali jih je bilo premalo – so matere svojega otroka grele s telesom, ga držale v pokončni legi med dojkama in ga dojile po njegovih zahtevah. Zaradi podobnosti z vrečarji so to metodo poimenovali »kenguru«. Danes pa metoda pomeni predvsem obogatitev vrhunske tehnologije s čisto navadno človečnostjo.
Metoda je koristna tako za otroka kot starše. Kengurujčkani dojenčki se uspešneje hranijo, hitreje pridobivajo težo, so manj nemirni, imajo umirjen srčni utrip in dihanje, dihalni premori so redkejši, potrebujejo manj dodatnega kisika, bolje uravnavajo telesno temperaturo, redkeje zbolijo z bolnišničnimi okužbami in so hitreje odpuščeni iz bolnišnice domov. Izboljša se tudi njihov razvoj: imajo manjšo napetost mišic, več spontanega gibanja ter so bolj odzivni na dražljaje.
Mamam kengurujčkanje pomaga v procesu iskanja smisla, občutkov obvladovanja in lastne pomembnosti, kar omogoča njihovo pomirjenje ob stiski, ki je povezana s prezgodnjim porodom in nedonošenim otrokom. Psihosomatska medicina je tudi dokazala, da novorojenčka in mamo tesno skupaj ni samo lepo videti, temveč ima stik koža-koža številne pozitivne učinke: zvišuje raven hormona oksitocina, le-ta pa ima sedativno (pomirjevalno) in analgetsko (protibolečinsko) delovanje, izboljšuje laktacijo (mlečnost) in vpliva na čustveno navezovanje.
Metoda je koristna tudi za očete, ki so tako kot mame po rojstvu zelo nezrelega nedonošenčka otopeli in obupani, ker ne verjamejo, da lahko tako majhno bitje preživi. Pomaga jim tudi pri premagovanju občutka izločenosti iz oskrbe nedonošenčka in jih motivira k zgodnjem vključevanju v nego otroka.