V Ljubljani se bomo 2. aprila, na svetovni dan ozaveščanja o avtizmu, znova pridružili svetovni akciji Light it up blue in modro obarvali Ljubljanski grad.

Švedska najstnica Greta Thunberg, začetnica petkovih protestov za okolje, je trenutno tudi najbolj prepoznavni obraz avtizma, saj ima Aspergerjev sindrom, motnjo avtističnega spektra, za katero so značilne hude težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje. S svojimi aktivnostmi je razbila marsikateri mit in olajšala številnim otrokom in mladostnikom, da so lahko spregovorili o "Aspergerju« pri sebi.

Greta o tem, kako ji je avtizem omogočil drugačen pogled na reševanje sveta, pove: "Nekateri ljudje so se norčevali iz mene zaradi diagnoze. Ampak Aspergerjev sindrom ni bolezen. Je darilo. Če bi bila normalna, enaka kot vsi ostali, bi lahko nadaljevala z življenjem kot vsi drugi. Zataknila bi se v družbeni igri in nadaljevala kot doslej. Ker pa sem drugačna, vidim svet iz drugačne perspektive, stvari vidim črno-belo. Velikokrat se pogovarjam z ljudmi, ki govorijo: "Potrebno je upati in drug drugega inspirirati, ljudem ne smemo povedati preveč negativnih stvari...." Ampak ne - moramo povedati tako, kot je. Ne moremo širiti lažnega upanja. Moramo povedati resnico!"

Kaj je avtizem?

Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Pojavlja se v različnih stopnjah težavnosti. Čeprav imajo vse osebe z avtizmom težave na treh glavnih področjih, se le te pri vsakem posamezniku izražajo drugače in njihovo stanje na njih vpliva na drugačne načine:

• Težave s socialno komunikacijo: Ljudje z avtizmom imajo težave tako na področju verbalne kot neverbalne komunikacije. Mnogi med njimi zelo dobesedno razumevajo govor in mislijo, da ljudje rečejo natančno to, kar mislijo. Nekateri nimajo zmožnosti govora.
• Težave s socialno interakcijo: Ljudje z avtizmom imajo pogosto težave s prepoznavanjem ali razumevanjem čustev in občutij drugih ljudi ter izražanjem njihovih lastnih in to jim otežuje, da se vklopijo v družbo. Ljudje z avtizmom ne razumejo nenapisanih družbenih pravil, ki se jih večina nas nauči mimogrede, večkrat stojijo preblizu nekoga, s katerim se pogovarjajo, ali pa načnejo neprimerno temo za pogovor, včasih se zdi, da so brezčutni, ker ne zmorejo prepoznati, kako se nekdo počuti, imajo velike težave z vzpostavljanjem prijateljstva, saj ne vedo, kako naj to storijo.
• Težave na področju fleksibilnosti mišljenja: Pri razumevanju in tolmačenju misli, občutkov ter dejanj drugih ljudi, pri predvidevanju, kaj se bo ali kaj bi se lahko zgodilo, pri razumevanju koncepta nevarnosti: na primer, da jih tek po prometni cesti ogroža, pri sodelovanju v igri: otroci z avtizmom lahko uživajo v domišljijski igri, vendar najraje neprestano ponavljajo isto dejanje ali sceno, pri spremembah in načrtovanju prihodnjih dejanj, soočanju z novo ali neznano situacijo. Težave s fleksibilnostjo mišljenja ne smemo zamenjevati s pomanjkanjem domišljije. Veliko ljudi z avtizmom je zelo kreativnih in so lahko na primer izredni umetniki, glasbeniki ali pisatelji.

Avtizem je "nevidna" motnja; starši otrok z avtizmom pogostokrat povedo, da drugi ljudje preprosto mislijo, da je njihov otrok poreden in nevzgojen, medtem ko se odrasli ljudje z avtizmom zdijo okolici največkrat "čudni".

Zgodnja diagnoza lahko pomaga ljudem z avtizmom, da dobijo ustrezno obravnavo in pomoč, kar zmanjšuje kasnejše čustveno-vedenjske motnje in stiske otrok, mladostnikov in odraslih.

Nekateri ljudje z avtizmom so sposobni živeti relativno "vsakdanje" življenje, spet drugi potrebujejo vse življenje strokovno pomoč.
(povzeto po spletni strani Svetovalnice za avtizem)

Na področju avtizma izvajamo številne aktivnosti

V Mestni občini Ljubljana se zavedamo pomena zgodnje, celostne in strokovne obravnave oseb z avtizmom, zato izvajamo številne ukrepe in aktivnosti.

• Izobraževalni center Pika: Leta 2013 smo ustanovili izobraževalni center za usposabljanje pedagoških delavcev za delo z otroki s posebnimi potrebami, v Ljubljani pa za delo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami deluje tudi Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.

Izobraževalni center Pika

• Inkluzivni oddelki specializiranih šol, ki delujejo na osnovnih šolah: Na OŠ Vide Pregarc že tretje leto deluje oddelek Centra Janeza Levca, na OŠ Franceta Bevka sta v tem šolskem letu začela z delom dva oddelka ZGNL - otrok z govorno-jezikovno motnjo in avtizmom. V vrtcu Pedenjped smo ustanovili specializirani oddelek za otroke z avtizmom, kar poteka pod strokovnim vodstvom Ambulante za avtizem Pediatrične klinike v Ljubljani. Cilj je, da se v kasnejših letih ob upadanju oddelkov povečuje in širi mreža oddelkov iz specializiranih šol, kjer nas čaka strokovni izziv, da dosežemo prehajanje učencev med različnimi izobrazbenimi standardi, za to pa je treba pripraviti in verificirati ustrezne programe.

V novem vrtcu Pedenjcarstvo deluje tudi specializirani oddelek za otroke z avtizmom

• Zagotavljanje dodatne strokovne pomoči v razvojnih in rednih oddelkih vrtcev in osnovnih šol z urgentnim dodajanjem spremljevalcev oziroma drugih strokovnjakov, ki začasno premoščajo vrzel med uradno izdanimi odločbami in dejanskimi potrebami: Kotički in sobice za umik ob stiski otrok, za sproščanje in umirjanje na OŠ Toneta Čufarja, OŠ Kolezija, OŠ Zadobrova, OŠ Riharda Jakopiča, OŠ Milana Šuštaršiča, v knjižnici na OŠ Livada, v vrtcu Trnovo, Jelki - enoti Palčki, vrtcu Kolezija - enoti Kolezija, … in postopna širitev v ostale javne vrtce in šole.
  Zmanjševanje hrupa in močne svetlobe v vrtcih in osnovnih šolah z vgradnjo posebnih materialov v prostorih, kjer se ti otroci največ zadržujejo (jedilnice, avle), kot npr. že na OŠ Zadobrova, OŠ Jožeta Moškriča ali OŠ Majde Vrhovnik.
• Igrišča: nadaljevanje gradnje novih in prenov obstoječih mestnih igrišč z manj strukturiranimi igrali, ki omogočajo uporabo naravnih materialov za razvijanje spretnosti in domišljije, s čutnimi potmi (primer: vrtec Črnuče, enota Sonček v Šentjakobu). Posebno skrb namenjamo prav otrokom, kajti če je mesto urejeno po meri otroka, je prijazno tudi vsem drugim. Tako vsako leto obnovimo ali na novo uredimo več igrišč, pri čemer lahko posebej izpostavimo na primer čudovita nova obsežna igrišča v parku Kodeljevo, parku Muste in Šmartinskem parku, kjer so igrala prilagojena tudi otrokom z gibalnimi oviranostmi. Vseh 218 javnih otroških igrišč v Ljubljani je brezplačno dostopnih vsem, tako da vsem otrokom omogočamo igranje in kakovostno preživljanje prostega časa.

Otroško igrišče v parku Kodeljevo

• Podpora programu Neverjetna leta, ki pod strokovnim vodstvom Pediatrične klinike poteka na kliniki, SCOMS in v družinskem centru Mala ulica, kjer imajo otroci iz ranljivih družin prednost pri vključevanju v program.
• Razpisi in sofinanciranje projektov nevladnih organizacij: sofinanciramo dobre prakse pri prostočasnih in preventivnih aktivnostih otrok, mladostnikov, strokovnih delavcev in družin, ki jih izvajajo v nevladnih organizacijah, kot so npr. projekti in program inkluzivnega počitniškega varstva Društva za kulturo inkluzije ter projekt Društva za motopedagogiko in psihomotoriko.
• Dodatne točke pri razpisu za neprofitna stanovanja: družine z otroki s posebnimi potrebami pridobijo dodatne točke.