Mestni svetniki in svetnice so v ponedeljek, 19.januarja 2004, začeli obravnavo osnutka Odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2004. Županja Danica Simšič je v uvodnem nagovoru svetnikom in svetnicam povedala:

"Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki,
Gospe in gospodje,
Spoštovani vsi navzoči -

Pred vami je osnutek odloka o proračunu MOL za leto 2004.
Ko sem v mesecu aprilu predlagala mestnemu svetu proračun za leto 2003, sem bila prepričana, da bomo še v istem letu pripravili, predstavili in tudi sprejemali proračuna za leto 2004 in 2005, kar nam omogoča Zakon o javnih financah.
Vendar so nas močno spremenjene razmere in zelo nejasna pričakovanja glede možnosti financiranja MOL v prihodnjem obdobju prepričale, da ne bi bilo odgovorno pripraviti in predlagati dvoletnega proračuna, saj bi morali ta proračuna kasneje z rebalansi pomembno spreminjati in tako tudi s sprejetim dvoletnim proračunom ne bi pridobili kakovostnejših možnosti dolgoročnejšega načrtovanja dejavnosti in razvoja MOL.

Pred nami je torej osnutek proračuna za leto 2004 - najvišji proračun, kar jih je doslej imela Ljubljana, a očitno še premajhen, glede na pričakovanja iz dosedanjih pripomb v javni obravnavi.
Res sicer je, da obseg proračuna pravzaprav navidezno povečujejo nekateri namenski prihodki in izdatki, ki v proračunih prej niso bili prikazovani in ki se skozi proračun (če smem tako reči) samo sprehodijo - kot so različne okoljske takse v višini kar nekaj milijard. Vendar je proračun kljub temu izjemno zahteven.
Že sam obseg predlaganega proračuna za letošnje leto kaže, da smo se v mestni upravi ukvarjali s številnimi vprašanji, kako zagotoviti normalno delovanje javnih služb mesta, kako nadaljevati izgradnjo Ljubljane kot glavnega mesta RS in tudi kako v danih okoliščinah zagotoviti vzdržen socialni položaj ljudi, ki v tem mestu živimo. Vse to ob omejenih možnostih financiranja javne porabe MOL, ob nujnosti, da uredimo določene obveznosti, ki so bile v preteklosti, tako zavestno kot zaradi potreb delitve premoženja med novonastalimi občinami sprejete in jih je potrebno izpolniti, da se škoda ne bi povečevala ter ob vedno novih in novih obveznostih, ki nam jih nalaga država z novo zakonodajo in podzakonskimi akti brez zagotovitve dodatnih sredstev in ob slabih obetih glede prihodnjih možnosti pridobivanja novih dodatnih proračunskih sredstev za mestno občino Ljubljana.

Naj navedem nekatere glavne dileme, ki se odpirajo pri proračunu za leto 2004 -
Že pri predstavitvi proračuna za leto 2003 sem poudarila, da sprejemamo proračun, v katerem so zaradi sprejetih zakonov in podzakonskih aktov, na katere MOL ni imela vpliva, povečane obveznosti za 1 mrd 200 mio tolarjev samo za plače v šolstvu, predšolski vzgoji in kulturi. Dodatnemu povečanju obveznosti za milijardo 700 milijonov pa je botrovala uvedbe devetletke.
Tako se je zaradi novih predpisov delež sredstev v odhodkih proračuna namenjenega osnovnošolskemu izobraževanju v zadnjih petih letih praktično podvojil, saj se je povečal iz 4,96% na 9,18%; za popolno izpolnitev zahtev zakonodaje glede 9-letke pa bi se ta delež pravzaprav moral povečati kar na 12% celega proračuna!

Podobno in prav tako zaradi spremenjene zakonodaje se povečuje tudi delež sredstev namenjenih predšolski vzgoji - iz 14% leta 1999 na 16,41% lani in to kljub temu, da število otrok v vrtcih upada. Pred petimi leti je bilo v organizirano varstvo v MOL vključenih preko 12.000 otrok, v letu 2003 pa le še 10.400 otrok in k sreči od tega 1.600 otrok iz primestnih občin.
K dodatnim obveznostim, izhajajočim iz zakonodaje lahko dodamo še bistveno povečane obveznosti na področju kulture in socialnega varstva, ki so v deležu proračunskih odhodkov v zadnjih petih letih poskočile iz 7% na skoraj 10,5%.
Če k temu dodamo še obveznosti iz delitvene bilance (nad milijardo letno) je jasno, da je bilo težko zapreti proračunske prihodke in za preko 4,5 milijarde nepričakovane in od mesta neodvisno povečane odhodke že v minulem letu.
To smo lahko naredili samo z predvidenim najetjem dodatnih 2 milijard posojila, kar nam je še omogočal zakon o javnih financah poleg že najetih 3-eh milijard 800 milijonov posojil v letu 2002, ki jih je MOL v glavnem porabila za povečane plače v zavodih iz področja izobraževanja ter kulture in za poravnavo obveznosti iz delitvene bilance.
Ob novi zadolžitvi so bili potrebni zelo resni varčevalni ukrepi v vseh oddelkih in izločeni so bili nekateri sicer že načrtovani projekti, za katere smo v tem času iskali možnost vključitve zasebnega kapitala za njihovo izvedbo.

V letu 2004 so razmere še bistveno bolj zaostrene kot so bile v letu 2003. Tudi v letošnjem letu bomo imeli enako povečane odhodke pri plačah v vzgoji in izobraževanju ter v kulturi, povečane obveznosti na področju socialnega varstva in še vedno obveznosti iz delitvene bilance v skupni višini preko 5 milijard, a tokrat brez možnosti rednega proračunskega dodatnega zadolževanja, ki smo jih imeli v letih 2002 in 2003. Še več. Potrebno bo bistveno več sredstev za plačilo anuitet in obresti za vračanje najetih kreditov, kot jih je bilo potrebnih v prejšnjih letih. Za zadovoljitev vseh pogojev za izvedbo devetletke in druge programe na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture bi potrebovali v letu 2004 skoraj 4 dodatne milijarde.
Poleg teh povečanih izdatkov nam realno grozijo še drugi pomembni izdatki, ki jih ni bilo v dosedanjih proračunih. Tu gre predvsem za odločitev ustavnega sodišča o zimski službi glede čiščenja pločnikov, ki lahko poveča izdatke proračuna za dodatno milijardo tolarjev ali celo več. Letos se izteka tudi pogodba z DARS-om o sofinanciranju izgradnje vzhodne obvoznice, ki predvideva aneks za poračun obveznosti, ki bi lahko MOL dodatno obremenila za preko 8 milijard - ob podpisu aneksa ali v bodočnosti. Prevzem ustanoviteljskih pravic pri nekaterih javnih zavodih s področja kulture - tako je določeno v zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture - in dogovor z državo o njihovem financiranju, bo MOL dodatno obremenil za 2,3 milijarde tolarjev, a k sreči nekoliko kasneje in ne že letos, kot je bilo prvotno planirano. Dodatno pa bodo mestno blagajno obremenile tudi nekatere izgubljene in že pravnomočne tožbe iz minulih let (tudi tista z DARS-om) in sicer za skupno skoraj dve milijardi.
Letos se odločamo tudi o izvedbi nekaterih projektov, za katere so bile v prejšnjem mandatu že podpisane pogodbe in bi njihova opustitev oz. odstop od njihove izvedbe ob že nastalih stroških pomenila znatno škodo - pri tem imam v mislih panoramsko dvigalo.
Za zagotovitev vodenja aktivne zemljiške politike, ki bi nam omogočila izvedbo intenzivnejše stanovanjske gradnje pa tudi realizacijo projektov iz pogodbe DARS-MOL pa bi potrebovali dodatnih 15 milijard sredstev. Prav zemljiška politika je namreč ključna za vodenje razvojne politike mesta in ne nazadnje tudi za možnost pridobivanja dodatnih prihodkov mesta. Pa vendar se je delež sredstev za njeno vodenje v deležu proračuna znižal v zadnjih petih letih s 26% na samo 12,5% celotnega proračuna.

Kot vidite bi torej v MOL potrebovali najmanj dodatnih 20 milijard tolarjev poleg v osnutku proračuna zapisanih dobrih 60 milijard.
Iz do zdaj prispelih pripomb na proračun pa vidimo, da so potrebe po investicijah tako v šolstvu, komunali, pri cestah, na področju prometa pa tudi kulture, športa, zdravstva in sociale, razvoja in spodbujanja podjetništva, zelo velike in bi terjale kar nekaj deset dodatnih milijard.
Tega denarja seveda nimamo in tudi obeti niso najboljši, saj nam država grozi, glede na izhodišča davčne reforme, da bomo v prihodnjih letih deležni še manj sredstev iz dohodnine, ob tem da smo že skoraj povsem izčrpali možnosti zadolževanja mesta za razvojne projekte.

Ob vseh zaostrenih pogojih javnih financ pa imamo v MOL tako zaradi odločbe ustavnega sodišča kot tudi zahtev računskega sodišča, na novo opredeljene tudi zelo omejene možnosti zadolževanja javnih podjetij v okviru Holdinga Ljubljana za normalno opravljanje javnih gospodarskih služb in za njihove nujne investicije.
Javna podjetja so se v preteklosti lahko zadolževala za svoje delo in razvoj v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in ne v skladu z Zakonom o javnih financah; kar so tudi zmogla, saj vemo, da so imela in imajo potencial, da ob sprejemljivih cenah in ob ustrezni kakovosti svojih storitev, tudi v primerjavi z drugimi občinami po Sloveniji, zagotovijo za to odplačevanje kreditov zadostna sredstva.

Danes pa moramo, ob upoštevanju določb 88. člena Zakona o javnih financah o prikazovanju in opredeljevanju njihove skupne zadolžitve in izdanih poroštev, v odloku o proračunu MOL opredeliti tudi obseg tega zadolževanja, ki mora ustrezati tudi pogojem po Zakonu o financiranju občin glede možnega obsega zadolževanja občine.
Če vemo, da javna podjetja v letu 2004 pričakujejo 10,7 milijarde zadolžitev ob 2,8 miljardah subvencij iz proračuna ali 9,3 milijarde kreditov ob 3, 7 milijardah subvencij iz proračuna, s čemer je bil mestni svet seznanjen ob obravnavi osnutka investicijskih načrtov javnih podjetij povezanih v Holding Ljubljana d.o.o. za leto 2004, ni težko ugotoviti, da imamo zelo majhen investicijski potencial za potrebe gospodarskih javnih služb v letošnjem letu, kar lahko pomembno ogrozi njihov razvoj.
Tu bomo morali zahtevati, da se spremenijo nekateri predpisi, saj ne moremo dopustiti, da bi ogrozili razvoj javnih gospodarskih služb Ljubljane, ki dobro delajo in to v glavnem ob bistveno nižjih stroških in cenah, kot jih imajo podobne javne gospodarske službe v drugih občinah po Sloveniji.

Skratka kljub zelo velikemu obsegu predlaganega proračuna za leto 2004 so predvidene le najnujnejše investicije tudi na področju javnih gospodarskih služb in upamo, da ne bo prišlo do nepričakovanih dogodkov, ki bi lahko ogrozili njihovo normalno delovanje v letošnjem letu.

V teh dneh bo državni zbor z zakonom o glavnem mestu opredelil tudi odnos med MOL in državo, kjer se dnevno stikajo številni interesi obeh. Upam, da bo to pomenilo nov pogled države na svoje glavno mesto in potrebe njegovih prebivalcev, saj Ljubljana ni samo upravno, znanstveno, kulturno, diplomatsko središče, ki živi svoje lastno življenje, ni samo največje univerzitetno mesto, ampak je tudi mesto, v katerega vsakodnevno pridejo na tisoči in desettisoči, ki ne živijo v našem mestu; v katerem študirajo in začasno bivajo desettisoči, ki so naši gostje.
Ljubljana je, kljub temu, da mnogi govorijo, kako se stara samo podeželje, ker da vsi želijo v obljubljene centre, tudi mesto, ki se mu zmanjšuje število prebivalcev in je po starostni sestavi starejše od povprečja občin v Sloveniji.
Kljub očitkom o centralizmu in lepem življenju v centru Slovenije, ki naj bi pobiral večino sredstev v državi in ob dejstvu, da je nedvomno najmočnejša razvojna regija Slovenije, pa je Ljubljanaje tudi mesto z mnogimi socialnimi stiskami, ko se za pročelji lepih fasad skrivajo mnoge bridke usode meščank in meščanov našega mesta.

Država doslej še ni bila pripravljena priznati, da financiranje mesta, ki je ne samo regionalni center, ki dnevno za skoraj polovico poveča svoje prebivalstvo, ampak je tudi državni center s specifičnimi zahtevami, ni primerljivo z financiranjem manjših in razvojno šibkejših občin.
Izračunana primerna poraba, ki naj bi bila izhodišče za financiranje tudi MOL tako kot je uzakonjena zdaj v zakonu o financiranju občin gotovo ni primeren kriterij za financiranje potreb mesta Ljubljane in bo zato velik problem, če bo v prihodnosti do zdaj ugotovljena primerna poraba, izhodišče za uveljavljanje izvirnih prihodkov mesta, kar nekateri želijo ob spremembah zakona o financiranju občin.
To bi pomenilo, da bi se dohodki mesta še dodatno krepko znižali, kar bi pravzaprav povsem zavrlo kakršenkoli razvoj, MOL pa potisnilo v položaj, ko bi se borila za dnevno preživetje in zagotavljanje le najosnovnejše javne infrastrukture za normalno delovanje mesta, kar pa bi marsikoga v mestu potisnilo v nemogoče socialne stiske. Na kaj takega seveda v Ljubljani ne bomo pristali!
Ob tem pa državni organi od nas (kot nekaj povsem samoumevnega) dnevno pričakujejo, da sofinanciramo vrsto infrastrukturnih objektov, ki so nacionalnega in ne samo mestnega pomena.
Seveda smo ponosni, da je veliko nacionalnih organov, institucij in objektov v našem lepem mestu in služijo tudi našim občankam in občanom, a to nikakor ne more pomeniti, da je naša dolžnost, da na račun kakovosti življenja naših meščank in meščanov sami vlagamo ogromna sredstva v te namene brez ustreznih denarnih virov, ki jih mora zagotoviti država.
To velja tako za kulturno infrastrukturo zavodov nacionalnega pomena, kot za možnosti razvoja visokega šolstva - tako posameznih fakultet kot tudi akademij, pa tudi za gradnjo univerzitetne knjižnice.
To velja tudi za športno infrastrukturo, pa za vzpostavljanje razvojne in tehnološke infrastrukture ter infrastrukture na področju zdravstva.
V Ljubljani ne moremo več pristajati, da imamo na račun razvijanja nacionalne infrastrukture še vedno precej gospodinjstev brez vodovoda, številne neasfaltirane ceste, da ne govorimo o ekoloških problemih zaradi slabe komunalne opremljenosti s kanalizacijo in čistilnimi napravami ali o mestnem prometu, ki ga mimogrede uporablja tudi veliko število naših gostov - ne-Ljubljančanov - po cenah, ki jih subvencioniramo Ljubljančanke in Ljubljančani.
Jasno je treba povedati, da so številni prometni problemi predvsem v mirujočem prometu, ki so gotovo eden največjih problemov, s katerim se srečujemo v mestu, tudi posledica več kot sto tisoč avtomobilov, s katerimi se dnevno pripeljejo v naše mesto številni zaposleni v državni upravi in tudi drugi zaposleni in obiskovalci in jih zato ne more reševati samo mesto, ampak bi jih bilo prav reševati ob sodelovanju in pomoči države pa tudi zasebnega kapitala.

Ob vseh problemih in dilemah, ki smo jih morali v upravi reševati v postopku priprave letošnjega proračuna pa bi rada poudarila nekaj ključnih projektov, ki smo jih v njem predvideli in pomenijo dolgoročni razvoj mesta.
Tisti, ki ste pazljivo pogledali osnutek proračuna ste opazili, da so letos proračunski izdatki prikazani tudi po mednarodni funkcionalni klasifikaciji.
Razporeditev predvidenih izdatkov po tej klasifikaciji nam kaže največji porast sredstev za stanovanjsko dejavnost in prostorski razvoj, kar 44 %; sledi mu povečanje sredstev za varstvo okolja, ki presega 24 % rast in tretji največji porast izdatkov je za socialno varnost, ki presega 22% glede na leto 2003.
Te številke kažejo tudi naše prioritete.
Na stanovanjskem področju želimo pospešiti gradnjo in povečati število stanovanj, ki se bodo gradila tako za trg kot tudi število naših stanovanj v javnem stanovanjskem skladu, kjer so potrebe izredno velike.
Tako naj bi sami zgradili 260 stanovanj, povečali po bomo tudi nakup stanovanj na trgu. Morda pa je na tem področju najpomembnejše, da se bodo nadaljevala intenzivna pripravljalna dela tako mesta kot tudi našega JSS in Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za izgradnjo večjih sosesk, kot so: Stanežiče, Zelena jama, Škofovi zavodi, Podgoriška gmajna, Brdo - kjer bo v naslednjih letih zraslo nekaj tisoč stanovanj.
Sem lahko prištejemo tudi nakupe in gradnjo za izrazito socialne potrebe, pa postopke za dom starejših občanov skupaj z varovanimi stanovanji v Trnovem, da ne pozabim na dnevni center za mlade, žensko svetovalnico ipd.

Na področju ekologije se bo nadaljevala nadgradnja ločenega zbiranja odpadkov, izgradnja 4. in 5. polja na odlagališču Barje in izgradnja centralne čistilne naprave, pa tudi izdelava projektov za kanalizacijo in vodovod na območju Rakove Jelše - večdesetletne rak rane mestne komunalne ureditve.

Omeniti velja še investicije v izboljšanje lokalne vodooskrbe na območju MOL iz novih vodnih virov, kar naj bi v nekaj letih zagotovilo vodovod v vseh gospodinjstvih MOL. Pomembni pa so tudi projekti, ki se nanašajo na varstvo zraka, tal, podzemnih voda in tudi na obremenjenost okolja s hrupom.

Na področju socialne varnosti bomo poleg varovanih stanovanj, ženske svetovalnice in dnevnega centra za mlade, ki sem jih že omenila, nadaljevali z izvajanjem sprejete strategije razvoja socialnega varstva do leta 2005. Sem sodijo še širjenje dejavnosti Zavoda za oskrbo na domu, krizni center za ženske, ki trpijo zaradi nasilja, zavetišče za brezdomce, dnevni center za starejše in spodbujanje delovanja civilne družbe na tem področju. Pomembne bodo tudi aktivnosti preventivnih zdravstvenih programov v projektu Zdravo mesto, delovanje ambulante za osebe brez urejenega zdravstvenega zavarovanja, delovanje nujne zobozdravstvene pomoči in ne nazadnje tudi hitre zdravstvene pomoči z motorjem.

Pri urejanju prometa, enega največjih problemov našega mesta, bo v letošnjem letu dokončan prometni model za MOL in regijo. S subvencijami MOL bomo omogočili LPP nadaljevanje modernizacije zastarelega voznega parka z nakupom kar 48 sodobnih avtobusov. V letošnjem letu se bo začela gradnja garažne hiše Šarabon in nadaljevale priprave za gradnjo še nekaj garažnih hiš, kar bo prispevalo k urejanju prometa v mestu.

Letos nas čaka tudi priprava na sprejemanje strategije prostorskega razvoja MOL, dokumenta, ki bo nadomestil dosedanji dolgoročni plan in vse dosedanje prostorske ureditvene pogoje. Urbanizem se bo med drugim ukvarjal še z lokacijskim načrtom za notranji obroč Roška-Njegoševa, s potniškim centrom Ljubljana oziroma s pripravo razpisa za pridobitev strateških partnerjev za gradnjo programov prve faze njegove izgradnje.
Na področju vzgoje in izobraževanja se bodo, poleg vračanja kreditov za šole Vrhovci in Vita Kraigherja, nadaljevali projekti, ki so povezani z izpolnjevanjem pogojev za 9-letko na drugih šolah in sicer: OŠ Sostro, PŠ Hrušica, OŠ Oskarja Kovačiča, OŠ Dragomelj.
Žal ni dovolj sredstev, da bi letošnjem letu lahko izpeljali tudi vse novogradnje, nadomestne gradnje, dozidave in prenove v šolah kot so OŠ Polje, OŠ Zgornji Kašelj, PŠ Lipoglav, OŠ Riharda Jakopiča, bomo pa letos dokončali težko pričakovan prizidek pri vrtcu v Šentvidu.
Na področju kulture pa bomo v letošnjem letu končali največjo naložbo mesta v mestni muzej, s čemer bodo ustvarjeni pogoji za postavitev stalne muzejske zbirke. Nadaljevali bomo tudi z odplačilom Kuverte za namen Slovanske in bežigrajske knjižnice pa tudi z investicijami za KOŽ in šišensko knjižnico. Čaka pa nas tudi odločitev o urejanju Kina Šiška v center sodobnih umetnosti.
Na področju športa bo potekala druga faza gradnje Drsališča v Zalogu in obnova Kopališča Kodeljevo, nadaljevala se bo obnova Hale Tivoli in po odločitvi mestnega sveta tudi priprave za začetek investicije v nogometni stadion.
Na gospodarskem področju bomo odločali o nadaljnjem razvoju tehnološkega parka Brdo, kjer je predvideno komunalno urejanje zemljišč, nadaljevala se bo tudi revitalizacija centra mesta s posebnim projektom prenosa dobrih praks partnerstva zasebnih in javnih sredstev. Vse pomembnejša dejavnost je tudi turizem - pri tem naj omenim projekt turistične signalizacije, urejanja sprehajalnih poti in informacijske infrastrukture, ki že dajejo dobre rezultate, čaka pa nas še projekt turistične kartice Ljubljana. V tem letu nas čaka tudi projekt povečanja inovacijske sposobnosti regije - EU Projekt SLORITTS. In pozabiti ne gre niti na projekte za razvoj podeželja v okviru programov Sožitje med mestom in podeželjem.
Zemljiška politika bo sledila pridobivanju in komunalnemu opremljanju zemljišč za izvedbo prednostnih projektov in projektov iz pogodbe DARS-MOL, kjer bo letos zgrajena povezovalna cesta Brdo.

Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki -
osnutek proračuna, ki je pred vami bo do končnega sprejema zanesljivo doživel še marsikatero spremembo. Tudi na osnovi današnje razprave in na osnovi številnih pripomb četrtnih skupnosti in meščank ter meščanov.
Zato si želim, da bi bila današnja razprava temeljita in usmerjena k čim boljšemu delu občine v letošnjem letu."

Mestni svetniki in svetnice v ponedeljek, 19.januarja, razprave o osnutku Odloka o proračunu MOL za leto 2004 niso končali, nadaljevali pa jo bodo v ponedeljek, 26.januarja 2004.